Izplačilo dobička lastniku

Ob začetnem vložku družbenika v družbo dobi družbenik tudi določene pravice. Ena izmed glavnih pravic je prav gotovo pravica do izplačila dobička lastniku. Razporejanje bilančnega dobička je temeljna pravica družbenika, ki jo prejme ob začetnem vložku v družbo. Poleg družbenikov si v določenih primerih bilančni dobiček družbe delijo tudi tretje osebe. To je značilno predvsem tedaj, ko se družba odloči, da bo del dobička darovala bodisi za delavce bodisi za razne fundacije…

Kakšna je pravna podlaga za delitev bilančnega dobička oziroma izplačilo dobička lastniku?

Osnovna pravna podlaga za izplačilo dobička lastniku oziroma družbeniku je opredeljena v Zakonu o gospodarskih družbah. Sam zakon že v osnovi opredeljuje, da je prvotni namen vsake gospodarske družbe generiranje dobička. Ob izplačilu dobička imajo do slednjega v prvi vrsti pravico družbeniki, saj so slednji s pridobitvijo poslovnega deleža v družbi tudi prejeli premoženjsko pravico, ki narekuje, da imajo pravico dobiti del dobička družbe. Omenjeni zakon delitev dobička definira v 8. poglavju, znotraj poglavja pa si lahko družbeniki preberejo glavne definicije in računovodske načine računanja bilančnega dobička. V kolikor gre za družbo z omejeno odgovornostjo, imajo družbeniki pravico do soodločanja v zvezi z uporabo bilančnega dobička in pravico do deleža bilančnega dobička. Višina bilančnega dobička, ki ga posamezen družbenik prejme, pa je odvisna od poslovnega deleža. O vseh teh elementih lahko družbena pogodba določa drugače. Iz tega naslova se torej družbeniki lahko s pomočjo družbene pogodbe drugače dogovorijo o tem, kako se bo bilančni dobiček delil in kakšne so pravice. Družbeniki se lahko za določeno leto tudi odločijo, da si ne bodo razdelili bilančnega dobička. Treba je tudi poudariti, da so ti do dobička upravičeni podredno, kar pomeni, da si dobička ne morejo izplačati, v kolikor družba posluje z izgubo. Določanje o delitvi dobička lastnikom se odvija na podlagi sklepa skupščine, ta pa mora vsebovati vse podatke o družbi, družbenikih, višini dobička, razdelitvi …

Ali je možno vmesno izplačilo dobička lastniku?

Družbeniki si lahko v določenih primerih izplačajo dobiček tudi, preden je ta ugotovljen. Delitev pred samo ugotovitvijo je možna le tedaj, kadar se z gotovostjo pričakuje, da bo dobiček ustvarjen. Če se zgodi, da dobiček v dogovorjenem času ni ustvarjen, morajo družbeniki izplačane zneske vrniti. Ob vrnitvi se ne morejo sklicevati na določbe zakona o pravici za delitev dobička, saj so predhodno vedeli, da je to pred ugotovitvijo dobička možno samo tedaj, ko se v prihodnosti dobiček tudi realizira.

Ali lahko družbenik izpodbija sklep o uporabi bilančnega dobička?

Sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička je možno izpodbijati, pri tem pa se je treba sklicevati na Zakon o gospodarskih družbah. Sklep je možno izpodbijati, v kolikor je ta v nasprotju z zakonom ali z družbeno pogodbo. Poleg tega je sklep možno izpodbijati, v kolikor gre za kršenje pravic katerega izmed družbenikov ali pa je prišlo do kršitve enakega obravnavanja.

Ali je možna razdelitev dobička tretjim osebam?

Kot tretje osebe so mišljeni predvsem delavci, fundacije, druge družbe itd., delitev tretjim osebam pa je seveda možna pod določenimi pogoji. V primeru delitve morajo zanjo obstajati ustrezna pravna podlaga in pogodbe, na podlagi katerih je možno delitev tudi opraviti.

Ali je razdelitev dobička možna tudi v primeru likvidacije?

V primeru likvidacije družbe se njenega dobička ne obravnava kot izplačila dividend, ampak kot kapitalski dobiček. Ob likvidaciji in izplačilu dobička lastniku se tudi spremeni sistem obdavčitve, poleg tega pa tovrstno izplačilo zmanjša družbenikov lastniški delež. Iz tega naslova je tudi potrebno drugačno poročanje.

Kako se ob izplačilu dobička lastniku plača davek?

Davčno pravo dividende definira kot presežek prihodkov nad odhodki, kar pomeni, da dividende predstavljajo davčno osnovo, na podlagi katere se kasneje obračuna davek. Obdavčitev izplačila dobička lastniku je torej odvisna od statusa izplačevalca in statusa prejemnika. V grobem torej ločimo obdavčitev pravne ali obdavčitev fizične osebe. Poleg tega je obdavčitev odvisna tudi od tega, ali je obdavčen tuj ali slovenski rezident.

Kakšen davek plača fizična oseba?

Če je oseba, ki mora poravnati davek, fizična oseba (npr. družbenik družbe), se davek obračunava na podlagi Zakona o dohodnini. Tovrsten davek je navadno obdavčen kot dohodek iz naslova kapitala, torej kot dohodek, ki je dosežen na podlagi udeležbe fizične osebe v izplačevalčevem kapitalu. Vsaka razdelitev dobička lastniku oziroma družbeniku, ki je obravnavana kot prejeta dividenda, je obdavčena v skladu z lastniškim deležem posameznega družbenika. Podobno kot dividende se obdavčijo tudi prikrita izplačila dobička lastniku, ta pa so definirana v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravih oseb. Obdavčita se tudi dobiček, ki se deli na podlagi presežka v zvezi z vrednostnimi papirji, in dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička posameznega investicijskega sklada. Ob tem je treba poudariti, da je davčna osnova višina dividende ali pa se ta izračuna na podlagi primerljive tržne cene (v kolikor gre za prikrito izplačilo dobička). Za obdavčitev dividend se uporablja 25-% davčna stopnja, obdavčitev pa je cedularna, kar pomeni, da ne obstajajo kasnejše obveznosti, ki se obračunajo na letni ravni (gre torej za dokončno obdavčitev). Obdavčitev se, kot že omenjeno, razlikuje tudi na podlagi tega, ali je davčni zavezanec tuj ali slovenski rezident. Tako mora na primer slovenski rezident izplačilo dividend poročati prek obrazca REK-2, medtem ko mora v primeru, da je izplačevalec dividend tuja pravna oseba, slovenski rezident (fizična oseba) te dividende sam poročati davčnemu organu. Napoved se oddaja vsako leto do konca februarja za preteklo leto. Treba je poudariti tudi, da se dohodek kot izplačilo dividende ne obravnava v primeru, da so pri dobičku udeleženi delavci, ki so hkrati tudi družbeniki v družbi. V tem primeru se dobiček obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja, takšen dohodek pa delodajalec tudi poroča prek obrazca REK-1. Če je dobiček izplačan tretji osebi, ki ni delavec ali družbenik v družbi, se takšen dobiček šteje kot drugi dohodek. V tem primeru je davčna osnova navadno višina dohodka, davčna stopnja pa znaša 25%.

Izplačilo dobička lastniku se pogosto izvede preko odvetnika, ki je strokovnjak za gospodarsko pravo. Predlagamo, da se obrnete na našo odvetniško pisarno.

Ocena

 

Related posts

Call Now ButtonPOKLIČITE