prodaja premoženja v stečaju

Postopek prodaje premoženja podjetja v stečaju

Upravitelj mora za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje. Oceno vrednosti premoženja mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene, če ni v zakonu za posamezni primer določeno drugače.

Ocena vrednosti premoženja mora biti izdelana na podlagi tržne vrednosti in likvidacijske vrednosti v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. Če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen, mora upravitelj objaviti ne-zavezujoče zbiranje ponudb (javna dražba) ali opraviti druga dejanja za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje. Ne-zavezujoče zbiranje ponudb je javno vabilo za dajanje ponudb, pri katerem izhodiščna cena ni določena in je obveznost stečajnega dolžnika skleniti pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno, izključena.

Prodaja premoženja podjetja v stečaju se izvede z javno dražbo stečajnih upraviteljev, ki se lahko izvede kot javna dražba z zviševanjem izklicne cene ali kot javna dražba z zniževanjem izklicne cene. Javna dražba je javno povabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim dražiteljem, ki bo na dražbi glede na vrsto javne dražbe:

  1. pri javni dražbi z zviševanjem izklicne cene: ponudil najvišjo ceno ali
  2. pri javni dražbi z zniževanjem izklicne cene: prvi dal ponudbo za ceno v posameznem koraku dražbe.

Stečajni dolžnik bo sklenil prodajno pogodbo s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno, vendar ne nižje od izhodiščne cene, če bo več ponudnikov ponudilo enako najvišjo ceno, pa s tistim, ki bo ponudil najkrajši rok plačila.

V primeru neuspešne javne dražbe ali postopka zavezujočega zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja se lahko pogodba o prodaji tega premoženja podjetja v stečaju sklene tudi na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb, opravljenim pred začetkom neposrednih pogajanj.

Prodaja premoženja podjetja v stečaju se začne s sklepom sodišča o prodaji in v trenutku, ko ta postane pravnomočen

Če sodišče s prvim sklepom o prodaji kot način prodaje premoženja podjetja v stečaju določi javno dražbo ali zavezujoče zbiranje ponudb, lahko v tem sklepu določi tudi, da se lahko javna dražba ali postopek zbiranja ponudb enkrat ali večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen. V tem primeru mora sodišče v sklepu o prvi prodaji določiti tudi delež, za katerega se sme v ponovljenem postopku znižati izklicna ali izhodiščna cena. Ta delež ne sme biti večji od 10 odstotkov izklicne ali izhodiščne cene v prejšnjem neuspešnem postopku.

V primeru neuspešne javne dražbe ali postopka zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja na podlagi prvega sklepa o prodaji lahko sodišče s sklepom o prodaji:

  1. bodisi:
  • ponovno odloči, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb in
  • določi nižjo izklicno ali izhodiščno ceno kot v prvem sklepu
  1. bodisi odloči, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj.

Izklicno ali izhodiščno ceno mora sodišče določiti na podlagi ocenjene vrednosti premoženja. Pri prvem sklepu o prodaji izklicna ali izhodiščna cena ne sme biti nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. Z dodatnim sklepom o prodaji lahko sodišče določi izklicno ali izhodiščno ceno v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. V nobenem primeru pa izklicna cena ne sme biti nižja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, povečane za 25 odstotkov.

Javne dražbe ali postopka zbiranja ponudb se lahko udeleži samo tisti, ki en delovni dan pred javno dražbo ali do poteka roka za oddajo ponudb pri zbiranju ponudb plača varščino. Znesek varščine ne sme biti nižji:

  1. od 10 odstotkov izklicne ali izhodiščne cene (če izklicna ali izhodiščna cena ni višja od 200.000 €),
  2. od 20.000 € in tudi ne od 5 odstotkov izklicne ali izhodiščne cene (v drugih primerih).

Če je znesek varščine višji od 20.000 €, lahko dražitelj ali ponudnik namesto plačila varščine izroči nepreklicno bančno garancijo v korist stečajnega dolžnika kot upravičenca na prvi poziv banke s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici Evropske unije, ki se glasi na znesek, enak znesku varščine, za zavarovanje svoje obveznosti plačila pogodbene kazni za neizpolnitev obveznosti ob sklenitvi prodajne pogodbe. Če dražitelj ali ponudnik na dražbi ali v postopku zbiranja ponudb ne uspe, mu mora stečajni dolžnik vrniti znesek plačane varščine ali bančno garancijo v treh delovnih dneh po koncu javne dražbe ali po poteku roka za izjavo upravitelja o izbiri ponudnika pri javnem zbiranju ponudb. Če dražitelj ali ponudnik na dražbi ali v postopku zbiranja ponudb uspe in sklene prodajno pogodbo, plačilo varščine velja za plačilo are v znamenje sklenitve te prodajne pogodbe.

Če sodišče s sklepom o prodaji odloči, da se prodaja premoženja podjetja v stečaju opravi na podlagi javne dražbe, mora upravitelj v osmih dneh po pravnomočnosti tega sklepa sodišču predložiti razpis javne dražbe.

Če sodišče s sklepom o prodaji premoženja podjetja v stečaju odloči, da se prodaja premoženja opravi na podlagi javnega zbiranja ponudb, mora upravitelj v osmih dneh po pravnomočnosti tega sklepa sodišču predložiti vabilo k dajanju ponudb zaradi javne objave, ki ga mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu.

Upravitelj mora ponudniku, ki je uspel v postopku javnega zbiranja ponudb, hkrati z obvestilom o izidu poslati tudi besedilo pogodbe in ga pozvati, da mu podpisan izvod pogodbe vrne v treh delovnih dneh po prejemu.

Če mora ponudnik, ki je uspel v postopku javnega zbiranja ponudb, stečajnemu dolžniku plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti, mora skleniti prodajno pogodbo v znesku, ki je enak znesku varščine.

Za postopek prodaje premoženja podjetja v stečaju je priporočeno angažirati odvetnika za stečaj. Vsekakor se priporočamo, saj menimo, da vam bomo lahko pravno učinkovito pomagali.

 

 

Ocena

POSLOVNI DELEŽ KOT SKUPNO PREMOŽENJE

Poslovni delež kot skupno premoženje

Ali je poslovni delež sploh mogoče obravnavati kot skupno premoženje in kako se tak delež deli.

ŠVICARSKI FRANKI

Švicarski franki – ali se vam splača imeti valuto CHF

Švicarski franki so tuja valuta, ki je veljala do leta 2008, za zelo stabilno. Švicarski franki so predstavljali nizko valutno tveganje .

bančno pravo

Bančno pravo

Bančno pravo je pravo, ki izhaja iz poslovanja s finančnimi in bančnimi trgi. Ureja ga Zakon o bančništvu. Glavni namen bančnega prava je, da definira in ureja dobre prakse v bančništvu ter služi kot pravni pripomoček za dobro vedenje dejavnosti bank in finančnih inštitucij.

oporoka pri notarju

Notarska oporoka in cena oporoke pri notarju

Cena oporoke pri notarju se razlikuje glede na kompleksnost oporoke. Naš odvetnik vam bo pripravil oporoko, ki jo bo nato overil naš notar.

stečaj zapuščine

Stečaj zapuščine

Stečaj zapuščine omogoča upnikom, da se poplačajo iz zapuščine dolžnika. Po smrti katerekoli fizične osebe je možno izvesti postopek stečaja zapuščine.

odpoved pogodbe

Odpoved pogodbe o zaposlitvi in vzorec

Odpoved pogodbe mora biti pravilno urejena. Odpoved pogodbe se razlikuje glede na vrsto sklenjene pogodbe.

odsvojitev poslovnega deleža

Odsvojitev poslovnega deleža

Odsvojitev poslovnega deleža je postopek, v katerem družbenik svoj poslovni delež proda oziroma ga odsvoji na katerikoli drug način.

Prepis podjetja

Prepis podjetja

Prepis podjetja je postopek, v katerem se pravna oseba prepiše na drugega lastnika, ki je lahko družinski član ali pa tretja oseba.

DELITEV PODJETJA OB LOČITVI

Delitev podjetja ob ločitvi

Odvetnik za delitev podjetja ob ločitvi vam bo lahko pravno pomagal, da se bo premoženje, ki ga imata zakonca v podjetju, pravilno porazdelilo.

Odstop družbenika ali izstop družbenika

Odstop družbenika ali izstop družbenika, in pogoji za odstop so lahko vključeni v družbeno pogodbo. Če družbena pogodba tega ne ureja, se ob odstopu vključi sodišče.

Odpoved iz poslovnih razlogov

Odpoved iz poslovnih razlogov je odpoved, ki jo delodajalec da zaradi določenih sprememb v organizaciji, zaradi katerih delavec več ni potreben. Odpoved iz poslovnih razlogov narekuje, da se lahko pogodba o zaposlitvi odpove le v celoti in mora biti izražena v pisni obliki.

Pritožba zoper sklep v upravnem sporu

Kje se odvija pritožba zoper sklep v upravnem sporu? Pritožbo zoper sklep v upravnem sporu se vloži na okrajno sodišče. Po pritožbi sledi odločba s strani upravnega organa.

POKLIČITE