Se vaše podjetje sooča z nelikvidnostjo ali visoko izgubo? Je vaša gospodarska družba močno zadolžena, ne zmorete več plačevati obveznosti ali pa imate že nekaj časa blokirane račune?
KDAJ NAREDITI STEČAJ PODJETJA?
Vas zanimajo pogoji za stečaj podjetja? Potem potrebujete pomoč pravnika, ki se spozna na gospodarsko pravo in stečajne postopke! Naša odvetniška pisarna vam lahko pomaga izpeljati vse postopke, ki zadevajo prenehanje delovanja gospodarskih družb, prav tako pa vam lahko pomagamo pri osebnem stečaju.
STEČAJ PODJETJA KOT PRENEHANJE DELOVANJA GOSPODARSKE DRUŽBE
Stečajni postopek je načeloma namenjen poplačilu terjatev upnikov iz premoženja podjetja oziroma iz stečajne mase. Običajno pa s tem nastopi tudi prenehanje delovanja gospodarske družbe, ki zaradi nelikvidnosti, dolgov, visoke izgube ali drugih razlogov ne more več nemoteno poslovati. Stečaj gospodarske družbe lahko predlaga sam dolžnik, lahko pa do stečajnega postopka pride tudi na podlagi predloga upnikov, pri čemer morajo biti za to izpolnjeni nekateri pogoji. Eden od takšnih pogojev je, da lahko upnik predlog za stečaj odda, če dolžnik s plačilom terjatev zamuja že več kot dva meseca. Prav tako lahko stečaj predlaga Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, če dolžnik že več kot dva meseca ni izplačal plač svojim zaposlenim. O predlogu za stečaj podjetja odloča sodišče, ki odloči tudi o začetku stečajnega postopka ter o vseh njegovih nadaljnjih korakih.
OSEBNI STEČAJ ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE
Osebni stečaj je namenjen posameznikom in samostojnim podjetnikom, ki so prezadolženi oziroma že dalj časa ne morejo plačati svojih finančnih obveznosti. Fizična oseba se lahko za osebni stečaj odloči, če s plačilom obveznosti zamuja več kot dva meseca oziroma ima likvidnostne težave. Na tak način lahko premosti likvidnostne težave oziroma poskrbi za poplačilo ali celo odpis dolgov do svojih upnikov. Postopek pred sodiščem predlaga dolžnik sam, sodišče pa nato izda sklep, na podlagi katerega se začne stečaj oziroma poplačilo ali odpust dolgov. Če ima oseba kakršno koli premoženje, se z njim poplača terjatve upnikov, stečaj pa je končan šele, ko je končana preizkusna doba, katere trajanje določi sodišče. Preizkusna doba lahko traja od dve do pet let.
KOLIKO ČASA TRAJA STEČAJNI POSTOPEK PODJETJA?
Stečajni postopki so zasnovani tako, da imajo upniki na voljo dovolj časa, da prijavijo svoje terjatve do dolžnika, zato trajajo kar nekaj časa. V primeru, da se v postopku karkoli zaplete ali kakšen od upnikov poda pritožbo, pa se celoten postopek še podaljša in zavleče. Običajno celoten stečajni postopek tako traja kar nekaj let, pa naj si gre za stečaj gospodarske družbe ali osebni stečaj.
Če želite stečajni postopek čim bolj pospešiti oziroma poskrbeti za to, da bi bil ta čim prej končan, je tako nujna pomoč izkušenega pravnika, ki se je že ukvarjal s takšnimi primeri in ki tako točno ve, na kaj je treba paziti, da se stečajni postopek po nepotrebnem ne zavleče še bolj, kot bi bilo to potrebno. Naš odvetnik vam bo pomagal tudi pri pripravi vse potrebne dokumentacije, ki je nujna za to, da stečajni postopek poteka nemoteno. V primeru, da oddana dokumentacija ni ustrezna oziroma je pomanjkljiva, vas bo namreč sodišče pozvalo k njeni dopolnitvi, zaradi česar se bo postopek še podaljšal.
KDAJ SE ODLOČITI ZA STEČAJ PODJETJA?
V primeru, da se odločate za stečaj, se je zelo pomembno zavedati, kakšne pravne, finančne in druge posledice ima ta za vas in vaše podjetje. Čeprav je stečaj podjetja ali osebni stečaj včasih najbolj prikladen izhod iz finančne stiske in lahko z njim podjetje ali posameznik poskrbi tudi za odpis dolgov, pa se v nekaterih primerih zanj vseeno ni pametno odločiti. Stečaj podjetja ima namreč lahko za vas tudi zelo neprijetne posledice. To še posebej velja za osebni stečaj, pri katerem lahko določene posledice te odločitve nosijo tudi vaši bližnji – recimo solastniki nepremičnine, ki jo imate v delni lasti (recimo zakonec ali partner).
Pred odločitvijo o stečaju podjetja se je tako treba zavedati prav vseh dolžnosti in obveznosti, ki jih ima udeleženec v stečajnem postopku, njegove odgovornosti in tega, katero premoženje bo šlo v stečajno maso, iz katere se bodo poplačali dolgovi oziroma terjatve upnikov. Pred začetkom stečajnega postopka pa se je treba zavedati tudi to, da določenih terjatev ni možno odpisati oziroma da v določenih primerih stečaj sploh ni možen, saj morajo biti za to, da se začne stečajni postopek, izpolnjeni določeni pogoji.
PRED ODLOČITVIJO ZA STEČAJ PODJETJA SE POSVETUJTE Z NAŠIM ODVETNIKOM
Če razmišljate o stečaju vašega podjetja, potem pred začetkom postopkov dobro razmislite o vseh vidikih te odločitve ter posledicah, ki jih ta prinaša. Pred oddajo oziroma vlogo predloga za stečaj podjetja se obvezno posvetujte s strokovnjakom, ki se spozna na gospodarsko oziroma insolvenčno pravo. Ta bo znal najbolje presoditi, ali je takšna odločitev za vas res smotrna ali pa bi se dalo poiskati kakšno bolj primerno in ugodno rešitev.
Čeravno se vam zdi morda vaša situacija zaradi prezadolženosti brezizhodna in je to tudi razlog, da razmišljate o stečaju, pa to ni nujno edina možnost, ki jo imate na voljo – naša odvetniška pisarna vam lahko pomaga poiskati najboljšo rešitev za nastalo situacijo. V marsikaterem primeru je to prav stečaj podjetja, ki pa ga je treba izpeljati premišljeno in v skladu s predpisanimi postopki. V primeru, da stečaj podjetja ni možen ali bi imel za vas oziroma za vaše podjetje neželene posledice, pa bomo skušali najti kakšno drugo rešitev, ki bi bila za vas bolj ugodna.
PRAVNA POMOČ V STEČAJNIH POSTOPKIH ZA PODJETJA
Naša odvetniška pisarna vam nudi vso potrebno pravno pomoč v različnih stečajnih postopkih ter postopkih prisilne poravnave in likvidacije podjetja, pa tudi v primeru osebnega stečaja. Za naše stranke lahko pripravimo predlog za začetek stečajnega postopka oziroma jim pomagamo pripraviti vso potrebno dokumentacijo, ki je potrebna za to. Predvsem pa jim svetujemo, kako izpeljati celoten stečajni postopek na najbolj enostaven način. Pred to pomembno odločitvijo vsaki stranki tudi predstavimo celoten postopek ter ji razložimo vse obveznosti in svetujemo, kako izpeljati stečaj, da ne bo prišlo do kakršnih koli zapletov ter da ta zanjo ne bo imel neprijetnih posledic. Z našo podporo boste lahko stečajni postopek izpeljali veliko hitreje in brez komplikacij, saj bomo prav za vse poskrbeli mi!
KAJ JE STEČAJNI POSTOPEK IN KAKO POTEKA
Stečajni postopek je pravno urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Namen stečajnega postopka je obravnavati primer insolventnosti, ko dolžnik ni sposoben poplačati svojih dolgov. Cilj stečajnega postopka je zagotoviti poplačilo upnikov iz sredstev, pridobljenih z unovčitvijo premoženja stečajnega dolžnika. Glavni interes upnikov je doseči poplačilo svojih terjatev od dolžnika v stečaju.
Stečajni postopek običajno privede do prenehanja delovanja družbe ali podjetja. Vendar pa je v nekaterih primerih mogoče ohraniti stečajnega dolžnika in preprečiti prenehanje podjetja. Naš odvetnik za gospodarsko pravo vam lahko pomaga pri ohranjanju podjetja v stečajnem postopku, da slednje ne bo prenehalo obstajati. S pravnimi ukrepi lahko pomaga pri ohranitvi zdravega dela ali jedra insolventnega dolžnika.
Stečajni postopek se začne z oklicem o začetku postopka zaradi insolventnosti. To mora sodišče po uradni dolžnosti objaviti tudi na AJPES-u. Glede odločanja stečajnega postopka je pristojno okrožno sodišče, pri čemer sodi sodnik posameznik. V kolikor se v postopku zaradi insolventnosti vloži pritožba, je krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani.
Upravitelj postopka je imenovan s strani sodišča, ki ga imenuje s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti. Stečajni upravitelj vodi vse posle stečajnega insolventnega dolžnika. Pooblastila, ki jih ima upravitelj stečajnega postopka, so naslednja:
- zastopanje insolventnega dolžnika v zvezi s preizkusom terjatev,
- urejanje ločitvene in izločitvene pravice,
- pravno delovanje glede dejanj unovčitve stečajne mase,
- sodelovanje pri uresničevanju odstopnih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik na začetku stečajnega postopka,
- ter ostala pravna dejanja.
S pričetkom stečajnega postopka pooblastila zastopnikov, poslovodstva družbe, prokuristov, pooblaščencev dolžnika in drugih prenehajo veljati. Zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika postane stečajni upravitelj. Začetek stečajnega postopka in imenovanje stečajnega upravitelja se objavita v sodnem registru. Poleg imena stečajnega dolžnika se doda oznaka “v stečaju”.
KAKŠNE SO PRAVICE DELAVCEV V STEČAJNEM POSTOPKU?
Delavske terjatve v stečajnem postopku veljajo za prednostne terjatve. To pomeni, da imajo glede vrstnega reda poplačila prednost pred drugimi terjatvami. Poleg tega so delavske terjatve zavarovane tudi z jamstveno ustanovo. Med prednostne terjatve spadajo plače in nadomestilo plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom stečajnega postopka zaradi insolventnosti. Delavci, ki so hkrati tudi upniki, morajo svoje terjatve prijaviti v roku treh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka javno objavljen na spletni strani AJPES.
Pomembno je, da je prijava terjatve pravilno sestavljena. Kot osnovo mora zahtevek prijave terjatve vsebovati znesek glavnice, vrsto terjatve, ki je lahko prednostna, opis dejstev in dokaze o dejstvih. Napisati se mora bančni račun, na katerega se izvede plačilo terjatve. V kolikor se o isti zadevi upnikove terjatve že vodi kakšen pravdni ali drug postopek, mora upnik predložiti podatek o sodišču ali drugem organu, ki vodi postopek.
Kdaj postane terjatev utemeljena?
Prijava terjatve v stečajnem postopku velja za utemeljeno in priznano šele, ko jo prizna upravitelj stečajnega postopka ter je ne prereka noben drug upnik. V kolikor kdo od upnikov v stečajnem postopku prereka terjatev, jo je treba uveljaviti po sodni poti.
Na kakšen način lahko upnik uveljavlja svoje terjatve, ko pride do stečajnega postopka?
Upniki lahko terjatve uveljavljajo samostojno ali prek upniškega odbora, ki je organ upnikov. Upniški odbor opravlja procesna dejanja za upnike, ker je prišlo do stečajnega postopka zaradi insolventnosti.
KAKŠEN JE VRSTNIK RED POPLAČILA UPNIKOV V STEČAJNEM POSTOPKU?
Upniki se lahko poplačajo po sledečem vrstnem redu:
- najprej se poplačajo ločitveni upniki iz premoženja, ki je bilo zavarovano v njihovo korist z ločitveno pravico;
- sledijo upniki, ki imajo terjatve na podlagi pogodb, sklenjenih s stečajnim dolžnikom od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka;
- nato sledijo še ostali upniki.
KDAJ SE STEČAJNI POSTOPEK ZAKLJUČI
Stečajni postopek se zaključi, ko stečajni upravitelj pripravi dokončno poročilo in ga predloži sodišču s predlogom za zaključek stečajnega postopka. Sodišče nato izda sklep o zaključku stečajnega postopka na podlagi poročila stečajnega upravitelja in mnenja upniškega odbora. Ta sklep se nato javno objavi na spletnih straneh AJPES-a, kar označuje zaključek stečajnega postopka.
Pravnomočni sklep o tem, da je stečajni postopek zaključen, se vpiše v sodni register. Z izbrisom dolžnik kot pravna oseba preneha obstajati.
STEČAJ PODJETJA – POGOSTA VPRAŠANJA
Kdo ureja stečajni postopek podjetja?
Stečajni postopek ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Stečajni podjetja je namreč vrsta postopka zaradi insolventnosti, ki se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev, in sicer na način, da se v postopku vnovči celotno premoženje stečajnega dolžnika in se s tem plačajo terjatve upnikov.
Kaj je namen stečaja?
Povečini stečajni postopek povzroči, da podjetje preneha poslovati, vendar obstajajo tudi možnosti, da se ohrani rentabilni del poslovanja insolventnega dolžnika oziroma njegovo zdravo jedro s prodajo dolžnikovega premoženja, ki je poslovna celota, po 343. členu ZFPPIPP.
Glavni namen stečaja je poplačilo upnikov in zaposlenih v podjetju.
Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, razen če v zakonu za kakšno posamezno pravnoorganizacijsko osebo ni drugače določeno, nad invalidskim podjetjem pa le, če da vlada RS predhodno soglasje.
Kako preveriti, ali je podjetje, ki je naš dolžnik, v stečaju?
Ali se je zoper našega dolžnika sprožil stečajni postopek, moramo preveriti sami, saj nas o tem ne obvešča nihče. Sami lahko to uredimo tako, da preverimo status oziroma stanje podjetja na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence (AJPES).
Kdaj se domneva, da je podjetje insolventno in mu grozi stečaj?
– Kadar podjetje več kot dva meseca zamuja s poravnavo svojih obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu;
– kadar sredstva na računu podjetja ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje neprekinjeno traja najmanj 60 dni oziroma s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, ter takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečaja podjetja;
– če po poteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi podjetje ni poravnalo svoje obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi;
– če podjetje nima odprtega najmanj enega bančnega računa.
Začetek stečajnega postopka
O začetku stečajnega postopka odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja. Predlog za začetek postopka lahko vložijo:
– dolžnik – insolventna družba, ki jo zastopa poslovodstvo;
– osebno odgovorni družbenik podjetja;
– upnik, ki izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, ki dokazuje, da dolžnik s plačilom zamuja več kot dva meseca;
– Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki izkaže terjatev zaposlenih delavcev do dolžnika, ki s plačilom zamuja več kot dva meseca.
Poleg sklepa o začetku postopka za stečaj sodišče izda tudi oklic, s katerim o začetku stečajnega postopka obvesti upnike dolžnika. Tako sklep kot tudi oklic sodišče še istega dne objavi na spletnem portalu AJPES.
Nov zakon ZFPPIPP upnikom in delavcem sedaj ponuja večje možnosti za sprožitev stečaja podjetja, še preden je dolžnik finančno povsem izčrpan.
Delodajalec zamuja s plačilom, kaj lahko storim kot zaposlena oseba v podjetju?
Kadar delodajalec zamuja z izplačilom plač svojemu zaposlenemu delavcu, lahko slednji na osnovi plačilnih list, na katerih so izpisane neizplačane terjatve, vloži izvršbo. V primeru, da plačilnih list nima, lahko vloži tožbo na delovnem sodišču. Če izvršba ni bila uspešna, lahko delavec vloži predlog za stečaj delodajalca (14. člen ZFPPIPP), in sicer v naslednjih primerih:
– če delodajalec z izplačilom minimalne plače zamuja več kot dva meseca;
– če delodajalec s plačilom davkov in prispevkov zamuja več kot tri mesece.
Delavec, ki predlaga stečaj delodajalca, je oproščen plačila predujma za začetek stečaja.
Kdo lahko predlaga stečaj podjetja?
Stečaj podjetja je dolžno v prvi vrsti predlagati vodstvo samega podjetja, na primer sam direktor insolventnega podjetja. V primeru, da direktor podjetja tega ne stori, je lahko osebno odškodninsko odgovoren, če se možnosti za vsaj delno poplačilo upnikov poslabšajo (kadar se dolgovi še naprej povišujejo oziroma v primeru, da vrednost premoženja podjetja pada). Če torej direktor podjetja oziroma njegovo poslovodstvo stečaja ne predlaga, lahko predlog za začetek stečajnega postopka vloži njegov upnik, npr. dobavitelj, delavec, posojilodajalec, Finančna uprava RS idr.
Položaj delavcev in delavske terjatve
Stečajna zakonodaja delovno-pravnih vprašanj ne ureja, temveč so te urejene v Zakonu o delovnih razmerjih (104. člen), za katerega je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V stečajnem postopku lahko upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno.
Delavske terjatve so v primeru insolventnosti podjetja zavarovane s prednostnim vrstnim redom poplačila, prav tako pa tudi z jamstveno ustanovo (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije) oziroma s pravico do nadomestil, ki jih predpisuje Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, za katerega je prav tako pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Oklic stečajnega postopka in objave na spletnih straneh AJPES
Oklic o začetku stečajnega postopka in vsakega drugega postopka zaradi insolventnosti mora sodišče po uradni poti objaviti na spletnih straneh AJPES.
Kako prijaviti svojo terjatev?
Takoj za tem, ko na spletni strani AJPES preverimo, ali je podjetje, ki nam dolguje, v stečajnem postopku, moramo svoje terjatve nujno prijaviti v razpisanem roku treh mesecev po objavi o začetku stečajnega postopka. V primeru, da svoje terjatve ne prijavimo, nismo upravičeni do sorazmernega poplačila iz stečajne mase, kar pomeni, da terjatev ugasne in se nikoli ne poplača.
Svojo terjatev moramo prijaviti pristojnemu sodišču, na katerem se vodi stečajni postopek. Prijavo lahko izpolnite tudi sami, in sicer s pomočjo posebnega e-obrazca (obrazec je na voljo, če je dolžnik pravna ali fizična oseba). Poleg pravilno izpolnjene prijave terjatve je potrebno priložiti tudi dokumente in ostale listine, na katere se v prijavi sklicujete.
Torej svoje terjatve v stečajno maso prijavite tako, da na sodišče, ki vodi stečajni postopek, skupaj z dokazi, kot so računi, izračuni obresti in podobno, pošljete tudi dokument, v katerem navedete svoje terjatve, ki jih imate do dolžnika.
Vse podatke, ki so potrebni ob prijavi terjatev, boste našli v oklicu, ki je objavljen na spletnih straneh AJPESA (katero sodišče vodi postopek, opravilna številka postopka, ime in priimek stečajnega upravitelja in drugo).
Sodišče o poteku in končni odločitvi stečajnega postopka nikogar ne obvešča, zato morate postopek spremljati sami (preko strani AJPES).
S 1. 1. 2011 je pričela veljati novela Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki ukinja plačilo takse pri prijavi terjatev v stečajno maso.
Upniki morajo v stečajnem postopku sodišču, ki vodi postopek, svoje terjatve prijaviti v roku treh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen na spletnih straneh AJPES.
Prijava terjatve mora vsebovati naslednje podatke:
• identifikacijske podatke o dolžniku;
• določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku (znesek glavnice, obresti, stroškov, ali gre za prednostno terjatev – gl. 60. člen ZFPPFPP);
• opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih.
Prijava mora vsebovati tudi podatke o denarnem računu, v dobro katerega naj se opravi plačilo terjatev. V primeru, da je upnik pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni ali drug postopek, mora prijava vsebovati tudi podatke o sodišču ali drugem pristojnem organu, pred katerim teče postopek, in o opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi.
Upnik lahko v postopku zaradi insolventnosti z isto vlogo prijavi več svojih terjatev.
O prijavljenih terjatvah se izreče upravitelj. Prijavljena terjatev (in stvarna pravica) velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nihče izmed upnikov. V primeru, da je terjatev prerekana, je treba njeno ugotovitev sodno uveljavljati.
Kot prednostne terjatve delavcev zakon določa plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, neplačane prispevke za celotno obdobje, nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto, odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, poklicne bolezni in drugo (21. člen ZFPPIPP).
Kaj mora vsebovati prijava upnika, če je ta fizična oseba?
Prijava upnika mora vsebovati:
• opravilno številko postopka;
• ime, priimek in naslov upnika – fizične osebe;
• zahtevek za priznanje terjatve z zneskom glavnice (upnik prijavlja terjatev v zapisani višini in zahteva, da se prijavljene terjatve prizna in izplača na njegov račun) ter pripadajoče obresti (obresti morate obračunati od dospelosti terjatve do dneva začetka stečajnega postopka, pri čemer vam je lahko v pomoč aplikacija sodišča). Poleg glavnice mora upnik zahtevati tudi priznanje obračunanih obresti, sicer jih sodišče ne more priznati;
• priložena dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih (npr. račun, predračun, pogodba, bančni izpisek o nakazilu podjetja in drugo).
Kako je v primeru, če stečajni postopek predlaga dolžnik?
Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, v primeru, da se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik insolventen. Domnevno insolventnost lahko izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, ki ga vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika. Ta lahko izpodbija insolventnost s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji je treba priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Kaj se zgodi po oddaji predloga za začetek stečajnega postopka?
Sodišče je dolžniku po treh delovnih dneh od prejema dolžno vročiti upnikov predlog za začetek stečajnega postopka in ga opozoriti na pravne posledice, v primeru, da se dolžnik ne bi odzval oziroma odgovoril na upnikov predlog. Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja in dokaže, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja.
V primeru, da dolžnik soglaša z upnikovim predlogom ali v 15 dneh po prejemu ne vloži ugovora ali zahteva odložitev postopka, velja, da je dolžnik insolventen.
Kakšni so stroški stečajnega postopka?
Stroški stečajnega postopka zajemajo tekoče stroške in občasne stroške stečajnega postopka.
Tekoči stroški stečajnega postopka so stroški upravitelja, plače in druga nadomestila osebam, ki opravljajo posle za potrebe stečajnega postopka, režijski stroški poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka, zavarovalne premije za zavarovanje premoženja, ki spada v stečajno maso, pravdni stroški in drugo. Občasni stroški stečajnega postopka vključujejo plačilo terjatev upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje, davek na dodano vrednost ali davek na promet nepremičnin in drugo.
V primeru, da se za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka odloči direktor insolventnega podjetja, ni treba plačati predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, temveč te stroške krije sodišče. Ravno tako ni treba plačati sodne takse. Odvetniški stroški se zaračunavajo po odvetniški tarifi, oziroma po dogovoru, po večini pa se cena za vložitev predloga za stečaj prične pri 150 €.
Če je predlagatelj stečajnega postopka delavec, ki ni prejel izplačanih plač, je ta ravno tako oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in plačila sodne takse.
V primeru, da je predlagatelj stečajnega postopka drug upnik, je treba ob vložitvi predloga plačati tudi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki znaša 2.159,10 €, ter sodno takso v znesku 246 €. Odvetniški stroški se obračunavajo ločeno, in sicer glede na dogovor z odvetnikom.
Kaj storiti, če je podjetje, ki je v stečaju, še vedno lastnik stanovanja v zemljiški knjigi?
V primeru, da se je podjetje, od katerega ste kupili stanovanje oz. kakšno drugo nepremičnino, znašlo v stečaju, je najprej priporočljivo preveriti, ali ni to podjetje v zemljiški knjigi še vedno vpisano kot lastnik, kar preverite na zemljiškoknjižnem izpisku. Če je v zemljiškoknjižnem izpisku navedeno, da je podjetje še vedno lastnik vaše nepremičnine, vam priporočamo, da na sodišče, ki vodi stečajni postopek, pošljete prijavo izločitvenih pravic v stečajnem postopku, skupaj z vsemi dokazi (darilna pogodba, prodajna pogodba in drugo), s katerimi sodišču dokazujete da ste dejansko vi lastnik nepremičnine. Če tega ne storite, se bo vaša nepremičnina znašla v stečajni masi tega podjetja.
Ali je treba po prijavi svojih terjatev v prisilno poravnavo slednje ponovno oddati tudi v primeru stečaja dolžnika?
Če ste svoje terjatve že prijavili v postopku prisilne poravnave in ta ni bila uspešna, vam terjatev ni treba ponovno prijavljati v stečajni postopek. V primeru, da svojih terjatev niste prijavili v postopek prisilne poravnave, morate to vsekakor storiti v primeru stečaja podjetja.
Kaj se zgodi, če se moje terjatve kljub stečaju podjetja ne poplačajo?
V primeru, da svoje terjatve prijavite v stečajno maso, vendar iz nje niste bili poplačani, se vam te terjatve oziroma delež terjatev, ki niso bile poplačane, šteje kot davčno priznan odhodek (21. člen, 6. odstavek Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb), vendar le v primeru, če terjatve pravočasno prijavite v stečajno maso.
Prenehanje družbe brez stečajnega postopka
Četudi podjetje ne posluje več, je uvedba stečajnega postopka smiselna, saj se le tako sodno uredijo upniško-dolžniška razmerja, podjetje oziroma družba pa se v zaključni fazi izbriše iz sodnega registra. V primeru, da podjetje zadnji dve leti ni oddalo letnega poročila ali je prenehalo s poslovanjem na naslovu, ki je kot sedež družbe vpisan v poslovni register oz. na tem naslovu sploh ne posluje, se lahko predlaga uvedba postopka izbrisa takšne družbe iz sodnega registra brez likvidacije (stečaja). Za tovrsten postopek se je smiselno odločiti, če družba nima nobenega premoženja več, saj bi se v takšnem primeru začeti stečajni postopek nad takšno družbo takoj zaključil s sklepom, ki pravi, da stečajna masa dolžnika ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka.
Vzajemno neizpolnjena dvostrankarska pogodba
Kadar gre za pogodbo, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in do začetka postopka tako stečajni dolžnik kot upnik nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti, govorimo o vzajemno neizpolnjeni dvostrankarski pogodbi (ko kupec pred stečajem ne poravna celotne kupnine, dolžnik pa še ne izpolni storitve).
Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostrankarske pogodbe ne prijavi v stečajnem postopku in ima pravico do plačila te terjatve po pravilih ZFPPFPP o plačilu stroškov stečajnega postopka. Upnik je dolžan v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upravitelja obvestiti o svoji terjatvi do stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostrankarske pogodbe, sicer je stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.
Pravice in pravna sredstva upnikov
Upniki lahko svoje pravice uveljavljajo samostojno ali s pomočjo upniškega odbora. Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti podjetja opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor, in sicer za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka.
Kako poteka poplačilo upnikov?
Stečajni postopek se izvaja z namenom unovčevanja stečajne mase in poplačila upnikov. Pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika se v večini primerov sklene na podlagi javne dražbe ali zakonsko določenega zbiranja ponudb. Javna dražba se lahko izvede kot javna dražba z zvišanjem izklicne cene ali kot javna dražba z znižanjem izklicne cene.
Preden nastopi poplačilo upnikov, se iz stečajne mase izloči znesek, ki je potreben za izplačilo stroškov stečajnega postopka. Poplačilo upnikov poteka po naslednjem vrstnem redu:
– najprej se poplačajo ločitveni upniki, ki so imeli svojo terjatev zavarovano z ločitveno pravico (npr. hipoteko);
– sledijo upniki, ki se poplačajo na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene s stečajnim dolžnikom od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka;
– nato so na vrsti privilegirani upniki (delavci);
– na koncu sledijo še ostali upniki.
Končanje postopka za stečaj podjetja
Stečajni upravitelj po zaključku vseh zakonsko določenih opravil iz stečajnega postopka sestavi končno poročilo in sodišču predlaga, da zaključi postopek. Sodišče na osnovi končnega poročila upravitelja in mnenja upniškega odbora izda sklep o končanju stečajnega postopka, ki se javno objavi na spletnih straneh AJPES. Pravnomočni sklep o končanju stečajnega postopka se vpiše v sodni register.
