Nakup podjetja v stečaju je nekaj, za kar se zanima precej investitorjev. Pred tem pa je pomembno poznati tudi samo besedo stečaj, postopek in sistem poplačila upnikov ter postopek stečaja podjetja.

Kaj pomeni beseda insolventnost, ki lahko privede do nakupa podjetja v stečaju?

Insolventnost oziroma insolventni položaj podjetja je položaj, v katerem se znajde fizična ali pravna oseba, bistvo pa je, da ta oseba dalj časa ni sposobna poravnati svojih obveznosti. Pri tem položaju gre za neporavnavanje obveznosti, ki so že zapadle in so neporavnane že dalj časa. Pomemben pojem je tudi trajnejša nelikvidnost, ki se nanaša na to, da pravna oseba več kot dva meseca zamuja s plačilom obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska obveznosti, objavljenih v zadnjem letnem poročilu. Poleg tega o trajni nelikvidnosti govorimo tedaj, ko sredstva na računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi in je podjetje v tem položaju vsaj 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni (ter takšno stanje traja tudi tisti dan, ko je vložen predlog za stečaj).

Kaj vse zajema pojem dolgoročna plačilna nesposobnost?

Dolgoročna plačilna nesposobnost je stanje, v katerega lahko preide fizična ali pravna oseba, katere vsota premoženja je manjša kot vsota njenih obveznosti. To pomeni, da je oseba prezadolžena in ne more več poravnati svojih zapadlih obveznosti.

Kdaj gre podjetje v stečaj?

Smiselno je, da gre podjetje v stečaj takoj, ko ugotovi, da več ni sposobno plačevati svojih obveznosti in da je postalo insolventno. Poleg tega ne sme obstajati možnost, da si podjetje lahko v kratkem roku opomore. Stečaj podjetja je dolžno predlagati poslovodstvo podjetja. V primeru, ko direktor odlaša z razglasitvijo stečaja oziroma tega ne naredi, je sam odškodninsko odgovoren za nastalo škodo (predvsem tedaj, ko se položaji upnikov zaradi neplačila dodatno poslabšajo). Poleg direktorja podjetja lahko predlog za stečaj vloži tudi katerikoli izmed upnikov, ki je opazil, da podjetje dalj časa ni poravnalo svojih obveznosti. Predlog se odda na FURS.

Kakšni so stroški stečaja podjetja?

V primeru, ko stečaj podjetja predlaga sam direktor podjetja, ni treba plačati predujma za kritje začetnih stroškov začetka postopka stečaja. Plačati ni treba niti sodne takse, saj vse te stroške krije sodišče. Stroški odvetnika, ki vodi stečajni postopek, se plačujejo skladno z odvetniško tarifo oziroma na podlagi dogovora z odvetnikom. V praksi znaša cena za vložitev predloga za stečaj 150 evrov, v to ceno pa ni vključen posvet pri odvetniku. Če stečaj podjetja predlaga delavec, ki mu podjetje že dalj časa ni nakazalo plače, velja, da stroške začetnega dela stečaja krije sodišče. Izjema je le tedaj, ko stečaj predlaga upnik. V tem primeru nastanejo stroški za sprožitev postopka stečaja, ki znašajo približno 2000 evrov, ter stroški sodne takse, ki znašajo približno 250 evrov.

Kateri so koraki stečajnega postopka?

Ko se vloži zahtevek za začetek stečajnega postopka, sodišče izda sklep, na podlagi katerega se nato imenuje stečajni upravitelj. Direktor podjetja v stečaju in stečajni upravitelj se dogovorita o primopredaji poslov, premoženja in celotne dokumentacije podjetja. Ključno je, da stečajni upravitelj pridobi vse podatke in na podlagi teh ugotovi celotno premoženje podjetja. Glavna naloga stečajnega upravitelja je ta, da poplača upnike z unovčitvijo premoženja podjetja. Iz premoženja se namreč oblikuje stečajna masa, na podlagi katere se poplačajo upniki po vrstnem redu. Prednostno se poplačajo stroški stečajnega postopka, preostanek stečajne mase pa se razdeli med upnike. Če je stečajna masa nezadostna, obstaja verjetnost, da ne bodo poplačane vse terjatve.

Kaj morajo v primeru stečaja narediti upniki?

Rok, ki se ga morajo držati upniki za prijavo svojih terjatev do podjetja, ki je v stečaju, je tri mesece. Rok je izredno pomemben, saj po preteku treh mesecev upnik svojih terjatev več ne more uveljavljati. Na drugi strani mora stečajni upravitelj oblikovati seznam priznanih terjatev. Če upnikovih terjatev na seznamu ni, lahko ta s tožbo še vedno doseže poplačilo svojih terjatev. Nemalokrat se zgodi, da podjetje nima več premoženja, iz naslova katerega bi se upniki poplačali. V tem primeru se stečajni postopek zaključi brez poplačila upnikov. Načeloma stečajni postopek traja vse do takrat, ko je razdeljena celotna stečajna masa.

Ali je pri nakupu podjetja v stečaju treba plačati davek?

Kupcem podjetja v stečaju se velikokrat poraja vprašanje, ali je prodaja podjetja, ki je v stečajnem postopku, podvržena plačilu davka. Na podlagi 7. člena ZDDV se nakup podjetja v stečaju ne šteje kot prenos podjetja po tem istem členu, saj se pri nakupu ne prenaša celotno premoženje podjetja, ampak samo del premoženja. Drugi del ostane v stečajni masi, zato je nakup podjetja v stečaju podvržen obračunu DDV.

Ali je smiselno kupiti podjetje v stečaju?

Če razmišljate o nakupu podjetja v stečaju, je smiselno, da se pred nakupom posvetujete s pravnim strokovnjakom. Obstaja namreč veliko zank, ki jih kupec na prvo žogo morda ne prepozna, vendar mu lahko prinesejo veliko izgubo pri naložbi. Če o nakupu podjetja razmišljate že dalj časa, nas pokličite in pomagali vam bomo. Naši strokovnjaki imajo bogate izkušnje in znanje, na podlagi katerega vam bodo pomagali pri nakupu podjetja ter vam omogočili, da bo vaša investicija dobičkonosna.

Zakaj izbrati našo odvetniško pisarno za nakup podjetja v stečaju?

Izberite nas, ker:

  • smo učinkoviti;
  • smo izredno odzivni in smo svojim strankam na voljo vsak dan, ne glede na uro;
  • smo izredno profesionalni in odgovorni;
  • skrbimo za dobrobit in interese svojih strank;
  • imamo bogate izkušnje na različnih pravnih področjih;
  • nam stranke lahko vedno zaupajo;
  • gradimo na dolgoročnih odnosih z svojimi strankami.

Ocena

POSLOVNI DELEŽ KOT SKUPNO PREMOŽENJE

Poslovni delež kot skupno premoženje

Ali je poslovni delež sploh mogoče obravnavati kot skupno premoženje in kako se tak delež deli.

ŠVICARSKI FRANKI

Švicarski franki – ali se vam splača imeti valuto CHF

Švicarski franki so tuja valuta, ki je veljala do leta 2008, za zelo stabilno. Švicarski franki so predstavljali nizko valutno tveganje .

bančno pravo

Bančno pravo

Bančno pravo je pravo, ki izhaja iz poslovanja s finančnimi in bančnimi trgi. Ureja ga Zakon o bančništvu. Glavni namen bančnega prava je, da definira in ureja dobre prakse v bančništvu ter služi kot pravni pripomoček za dobro vedenje dejavnosti bank in finančnih inštitucij.

oporoka pri notarju

Notarska oporoka in cena oporoke pri notarju

Cena oporoke pri notarju se razlikuje glede na kompleksnost oporoke. Naš odvetnik vam bo pripravil oporoko, ki jo bo nato overil naš notar.

stečaj zapuščine

Stečaj zapuščine

Stečaj zapuščine omogoča upnikom, da se poplačajo iz zapuščine dolžnika. Po smrti katerekoli fizične osebe je možno izvesti postopek stečaja zapuščine.

odpoved pogodbe

Odpoved pogodbe o zaposlitvi in vzorec

Odpoved pogodbe mora biti pravilno urejena. Odpoved pogodbe se razlikuje glede na vrsto sklenjene pogodbe.

odsvojitev poslovnega deleža

Odsvojitev poslovnega deleža

Odsvojitev poslovnega deleža je postopek, v katerem družbenik svoj poslovni delež proda oziroma ga odsvoji na katerikoli drug način.

Prepis podjetja

Prepis podjetja

Prepis podjetja je postopek, v katerem se pravna oseba prepiše na drugega lastnika, ki je lahko družinski član ali pa tretja oseba.

DELITEV PODJETJA OB LOČITVI

Delitev podjetja ob ločitvi

Odvetnik za delitev podjetja ob ločitvi vam bo lahko pravno pomagal, da se bo premoženje, ki ga imata zakonca v podjetju, pravilno porazdelilo.

Odstop družbenika ali izstop družbenika

Odstop družbenika ali izstop družbenika, in pogoji za odstop so lahko vključeni v družbeno pogodbo. Če družbena pogodba tega ne ureja, se ob odstopu vključi sodišče.

Odpoved iz poslovnih razlogov

Odpoved iz poslovnih razlogov je odpoved, ki jo delodajalec da zaradi določenih sprememb v organizaciji, zaradi katerih delavec več ni potreben. Odpoved iz poslovnih razlogov narekuje, da se lahko pogodba o zaposlitvi odpove le v celoti in mora biti izražena v pisni obliki.

Pritožba zoper sklep v upravnem sporu

Kje se odvija pritožba zoper sklep v upravnem sporu? Pritožbo zoper sklep v upravnem sporu se vloži na okrajno sodišče. Po pritožbi sledi odločba s strani upravnega organa.

POKLIČITE