Če želite, da je postopek prisilne poravnave kar se da uspešen in podjetje po plačilu ponovno pridobi finančno stabilnost ter zmožnost normalnega poslovanja, se posvetujte z odvetnikom, ki vam bo na podlagi izkušenj in znanja svetoval, kaj je najbolje za vaše podjetje.
Kazalo
Ali ima prisilna poravnava enak pomen kot stečaj ali med pojmoma obstajajo razlike?
Stečaj je definiran kot prenehanje delovanja družbe v primeru, ko je družba insolventna, kar pomeni, da na dolgi rok več ni sposobna poravnati svojih obveznosti (obveznosti presegajo sredstva družbe). Ko gre družba v stečaj, po stečaju več ne more opravljati svoje dejavnosti in preneha s poslovanjem. Na drugi strani pa prisilna poravnava pomeni, da lahko družba po poplačilu upnikov še vedno posluje. Prisilna poravnava je finančno prestrukturiranje družbe, na podlagi katerega se dolžniku omogoči, da postane ponovno plačilno sposoben in tako nadaljuje z opravljanjem dejavnosti. Z vidika upnika je prisilna poravnava boljša izbira, saj obstaja večja verjetnost, da bo upnik dosegel boljše pogoje za poplačilo svojih terjatev, kot bi jih imel v primeru stečaja podjetja.
Kdo odloča v postopku prisilne poravnave?
V postopku prisilne poravnave so glavne odločitve prepuščene upnikom. Bistveno je, da imata v postopku prisilne poravnave upnik in dolžnik odnos, ki je zaupanja vreden, saj poplačilo dolgov po navadi temelji na medsebojnem dogovoru. Gre za to, da se dolžniku omogoči poplačilo terjatev v daljših rokih kot običajno. Če zaupanja ni, lahko upnik seveda predlaga tudi dolžnikov stečaj.
Če terjatve upnikov predstavljajo 60 % vseh priznanih terjatev, imajo ti pravico do glasovanja o predlagani prisilni poravnavi. Omeniti je treba, da so lahko terjatve, ki omogočajo glasovalno pravico, tudi ponderirane. Da bi imel upnik glasovalno pravico, je bistveno, da svoje terjatve do dolžnika prijavi v skladu z zakonsko določenimi roki.
Kakšni so roki za prijavo terjatev upnika do dolžnika?
Ko se naredi najava o začetku postopka, imajo upniki en mesec časa, da prijavijo svoje terjatve. Poziv oziroma oklic o začetku postopka je objavljen na Ajpesovi spletni strani, ob tem pa je treba omeniti, da upniki o začetku postopka niso posebej obveščeni, zato jim svetujemo, da redno spremljajo dolžnike in postopke dolžnikov.
Na kakšen način se prijavijo terjatve v postopku prisilne poravnave?
Bistveno je, da prijava terjatev vsebuje znesek glavnice, znesek obresti, ki so nastale v obračunskem obdobju, in vse ostale morebitne stroške, ki so nastali zaradi neplačila. Z eno prijavo je možno prijaviti več terjatev hkrati. Poleg omenjenih podatkov mora upnik priložiti tudi vse dokaze o terjatvah, kot so razni računi, dobave, naročilnice, pogodbe in podobno. Vse omenjeno mora upnik prijavi dodati v obliki prilog.
Ali je upnik do poplačila terjatev upravičen tudi, če svojih terjatev ne prijavi?
Tudi če upnik ne prijavi terjatev ali jih ne prijavi pravočasno, pravica do poplačila ostaja. Ta značilnost poplačila na podlagi prisilne poravnave se razlikuje od stečaja. Pri stečaju namreč velja, da se ob neprijavi terjatev izgubi pravica do poplačila. V postopku prisilne poravnave se poplačajo vse terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Kljub temu da pravica do poplačila terjatev ostaja, pa upnik v primeru, ko terjatev ni prijavil, več nima glasovalne pravice. To pomeni, da o postopku prisilne poravnave odločajo drugi upniki, ki so svoje terjatve prijavili. Če so terjatve upnika zavarovane z ločitveno pravico, kot je na primer hipoteka, ali izločitveno pravico, velja, da so te terjatve prednostne. V primeru prednostnih terjatev prisilna poravnava ne učinkuje.
Kakšen je namen postopka prisilne poravnave?
Glavni namen postopka prisilne poravnave je finančno prestrukturiranje podjetja in omogočanje, da podjetje še naprej posluje in opravlja svojo dejavnost. Prisilna poravnava omogoča, da dolžnikovi družbeniki obdržijo delež v osnovnem kapitalu, ki ustreza vrednosti preostanka premoženja dolžnika, ki bi bil enak tudi v primeru stečaja. Prisilna poravnava upnikom omogoča ugodnejše pogoje poplačila svojih terjatev, kot bi jih imeli v primeru stečaja.
Na kakšen način se odloča o začetku postopka prisilne poravnave?
O začetku postopka prisilne poravnave odloča sodišče zunaj naroka. Slednje izda sklep, na podlagi katerega se začne postopek prisilne poravnave v primeru, ko je predlog vložil eden izmed upnikov in če ne obstajajo katerekoli ovire iz zakona. Sodišče od predlagatelja postopka prisilne poravnave terja predujem za kritje stroškov postopka, določiti pa mora tudi rok za to plačilo. Rok ne sme krajši od osmih dni in ne daljši od petnajstih dni od prejema sklepa.
Kaj vse mora vsebovati sklep o začetku postopka prisilne poravnave?
Izrek sklepa mora nujno vsebovati vse podatke o dolžniku in opise odločitev sodišča o začetku postopka. Poleg tega morajo biti v sklepu navedeni tudi stroški postopka prisilne poravnave in rok za poplačilo predujma.
V katerih primerih lahko sodišče zavrne predlog o začetku postopka prisilne poravnave?
Če obstajajo procesne ovire, ki jih definira zakon, obstaja verjetnost, da bo sodišče predlog o začetku postopka prisilne poravnave zavrnilo. Da se to ne bi zgodilo, je bistveno tudi, da predlog odda upravičeni predlagatelj, ki ga definira zakon. Sodišče mora sklep objaviti tisti dan, ko je sklep tudi izdan.
Katere vrste prisilnih poravnav poznamo?
Treba je omeniti, da zakonodajalec velikokrat spreminja pogoje prisilne poravnave in vsebino. Ločimo enostavno prisilno poravnavo, v katero ni vključen upravitelj, klasično prisilno poravnavo, ponovno prisilno poravnavo in postopek preventivnega prestrukturiranja. Poenostavljeno prisilno poravnavo lahko uporabljajo le manjša podjetja, pri katerih se večina upnikov strinja s tem, da se jim del dolga odpiše.
Postopek prisilne poravnave je izredno smiseln v primerih, ko je podjetje, ki je zapadlo v dolgove, načeloma stabilno in dobro posluje. Seveda se med postopki najdejo tudi takšni, ki skušajo »izkoristiti« možnosti zakonodaje in se na tak način delno rešiti plačila dolgov, a vendar niso vsa podjetja takšna. Pri podjetjih, ki se znajdejo v kratkotrajnem likvidnostnem krču, je vedno najbolje, da najprej uporabijo postopek prisilne poravnave. A vendar je treba omeniti, da je sodna praksa pokazala, da se veliko število podjetij, ki se znajdejo v likvidnostnem krču, tudi po uspešnem postopku prisilne poravnave ne zna spopadati s finančnimi težavami in na koncu pristane v stečaju.
