Izplačilo deleža družbenika se nanaša na proces, pri katerem en ali več družbenikov (lastnikov) družbe prejmejo plačilo za svoj lastniški delež ali deleže v družbi. Izplačilo deleža družbeniku mora družba to izplačati najkasneje v treh letih od dneva izstopa, poleg tega pa mora plačati tudi obresti po obrestni meri, ki se uporablja za bančne depozite na vpogled.
Kazalo
Da bi razumeli, kako poteka izplačilo deleža družbenika, moramo najprej dobro razumeti pojem družba z omejeno odgovornostjo.
Družba z omejeno odgovornostjo oziroma d. o. o. je oblika družbe, ki ima po navadi manjše število družbenikov. V večini primerov gre za družbenike, ki so v kakršnikoli povezavi (npr. sorodstveni). Praksa je pokazala, da sorodstvene vezi ali poznanstva med družbeniki vplivajo na kapitalske sestavine in na personalistične vsebine. Omenjeno je mogoče opaziti pri ureditvi prenosov poslovnih deležev, odločanju na skupščini ter pri izplačilu deleža družbenika oziroma izključitvi družbenika iz družbe.
Kaj se zgodi v primeru, ko med družbeniki zaradi nesoglasja pride do spora?
Nemalokrat se zgodi, da zaradi hudega spora med družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo več ni možno nadaljnje sodelovanje med družbeniki. Če sodelovanje v družbi ni več skladno z interesi posameznega družbenika, lahko takšen družbenik družbo tudi zapusti. Zakon določa, da je neomejena možnost izstopa nemogoča. Izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo je mogoč prek pogodbe ali sodnega izstopa iz družbe.
Oblika pogodbenega izstopa je definirana v družbeni pogodbi, ki jo podpišejo družbeniki ob ustanovitvi družbe. Zakon določa, da lahko družbeniki izstop družbenika iz družbe definirajo sami na podlagi svojih interesov in jih tako zakon specifično ne določa. Pomembno je samo, da so ti interesi in ureditev izstopa jasno zapisani v družbeni pogodbi. Tako kot pogoje izstopa lahko sami definirajo tudi posledice in ostala določila, ki so povezana z izstopom. Na podlagi družbene pogodbe lahko družbeniki izstop družbenika iz družbe precej poenostavijo, lahko pa določijo specifične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za izstop.
V primeru izstopa družbenika iz družbe ima družbenik pravico do izplačila vrednosti poslovnega deleža. Zakon določa, da z družbeno pogodbo te pravice družbeniku ne moremo odvzeti in družbenika izključiti. Če bi določba v družbeni pogodbi narekovala, da se družbenik lahko izključi iz izplačila vrednosti poslovnega deleža, bi bila takšna pogodba nična. Poleg tega ima družbenik pravico do polnega izplačila vrednosti poslovnega deleža. Če bi družbenik dobil izplačano nizko vrednost svojega deleža in bi bil na ta način njegov izstop iz družbe onemogočen, bi to bilo protizakonito, saj bi to pomenilo, da je družbenik prikrajšan za svoj premoženjski vložek.
Kaj se zgodi v primeru, ko izstop družbenika iz družbe v družbeni pogodbi ni specifično urejen?
Če družbena pogodba ne ureja izstopa družbenika iz družbe, to še ne pomeni, da njegov izstop ni mogoč. Zakon določa, da ima vsak družbenik pravico s tožbo zahtevati izstop iz družbe, če obstajajo razlogi, ki ta izstop utemeljujejo. Eden izmed najpogostejših razlogov za izstop je povzročitev škode družbeniku s strani drugih družbenikov ali poslovodje. Škoda, ki jo lahko povzročajo, se nanaša predvsem na oviranje družbenika pri uresničevanju pravic ali pa dejstvo, da mu skupščina nalaga prekomerne obveznosti.
Če torej izstop ni izrecno določen v družbeni pogodbi, lahko družbenik izstopi po sodni poti, takšnemu izstopu pa rečemo tudi sodni izstop. Razloge za izstop zakon našteva primeroma, ob tem pa je sodna praksa prepuščena oblikovanju konkretnih zahtev in kriterijev, ki morajo izpolnjevati standarde utemeljenih razlogov. Sodni izstop je kogenten izstop, kar pomeni, da ga družbena pogodba ne more omejiti in se družbenik pravici do izstopa ne more vnaprej odpovedati.
Kaj vse pa je lahko razlog za izstop družbenika iz družbe?
Definirane sodne prakse na omenjeno temo še ni. Nekateri primeri s sodišč so omogočili le, da se je opredelil širok spekter razlogov, zaradi katerih lahko družbenik iz družbe izstopi na podlagi sodnega izstopa. Sodišče je opredelilo, da se razlogi za sodni izstop nanašajo na nezakonito ali nepošteno ravnanje drugih družbenikov ali na povzročanje škode. Omenjeno pa ni nujen pogoj za sodni izstop. Zadosten razlog je že ta, da med družbeniki na splošno vlada nespoštljiv odnos ali da zaradi spora niso zmožni dobro sodelovati in dosegati rezultatov v družbi. Za utemeljen razlog je tako mogoče uporabiti vsa dejstva, zaradi katerih ne moremo pričakovati, da bi družbenik še vedno želel ostati družbenik, saj mu ta vloga prinaša breme ali škodo (ob tem pa moramo poudariti, da med te razloge ne štejemo običajnega poslovanja in vsega, kar je z njim povezano, ter negodnih gospodarskih razmer, kot je na primer ekonomska kriza).
Komercialna tveganja so opredeljena kot ekonomske krize. Mednje sodišče ne uvršča ukinitev dejavnosti in prenehanja delovanja družbe oziroma preureditve družbe za opravljanje druge dejavnosti. V tem primeru velja, da lahko manjšinski družbenik (ki zaradi velikosti svojega poslovnega deleža ne more vplivati na poslovne odločitve) izstopi iz družbe, saj obstajajo utemeljeni razlogi za njegov izstop.
Možni razlogi za sodni izstop družbenika se nanašajo tudi na neprimerne odnose, ki ne omogočajo sodelovanja, definiranega v družbeni pogodbi. O tem je treba seveda vzeti v zakup, kako so urejeni odnosi v družbi in ali se od družbenika pričakuje aktivna participacija pri vodenju posla. Poleg tega je lahko razlog za izstop tudi dolgotrajna bolezen ali daljša odsotnost, če bi družbenik sicer moral aktivno sodelovati pri vodenju družbe.
Kaj pa ni dovolj dober razlog za sodni izstop?
Če je delovanje družbenikov proti volji enega družbenika, ampak je to delovanje v okviru zakona in družbene pogodbe, velja, da to ni utemeljen razlog za sodni izstop družbenika. V tem primeru gre za delovanje vsakega posameznega družbenika skladno z njegovimi interesi v okviru zakonitih pravic in dolžnosti, ki jih določata tako zakon kot tudi družbena pogodba. Ob tem pa seveda ne sme obstajati še kakšen dodaten razlog, ki utemeljuje njegov izstop.
Kaj se zgodi v primeru izstopa družbenika in posledično izplačila deleža družbenika?
Ko družbenik izstopi iz družbe, njegov poslovni delež preneha veljati, s tem pa nima več niti pravic niti dolžnosti, ki mu jih je nalagala družbena pogodba. Poleg tega nima več pravic pri sodelovanju in odločanju glede poslovanja družbe ter vodenja poslov. Izgubi pravico do vpogleda v informacije in podatke, ki so zaupne narave, ter ne sme glasovati. Ob izstopu ima družbenik pravico do izplačila vrednosti svojega poslovnega deleža, ki mora biti primerljiva s tržnimi vrednostmi. Če je družbenik v družbo vložil stvarni vložek, velja, da lahko zahteva vrnitev tega vložka in vse pravice, ki so bile predmet tega stvarnega vložka. Vračilo poslovnega deleža ali stvarnega vložka se opravi šele po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala v register ali po vpisu sprememb določb družbene pogodbe o spremembi poslovnih deležev družbenikov. Izplačilo deleža družbenika poteka seveda na podlagi zakonskih določb, pri čemer se priporoča strokovna pomoč naše odvetniške pisarne.
