Pritožba zoper sklep ali odločbo je pravno sredstvo, ki zagotavlja pravico proti upravnim ali sodnim odločbam oziroma sklepom.

KAJ JE PRITOŽBA ZOPER ODLOČBO ali SKLEP?

Gre za pravno sredstvo zoper odločitve upravnih ali sodnih organov o naših pravicah ali obveznostih, kot so plačila davkov, inšpekcijske zadeve, prekrški, gradbena dovoljenja in ostalo. S pritožbo pojasnimo določeno nestrinjanje z vsebino izdane odločbe ali sklepa. Pomembno pa je dejstvo, da moramo sami ukrepati v določenem časovnem roku, če ne izgubimo pravico do pritožbe.

Kako pravilno sestaviti pritožbo zoper sklep ali odločbo ?

Na sklepu ali odločbi preberemo o pouku o pravnem sredstvu, v katerem so navedeni rok pritožbe, plačilo sodnih ali upravnih taks in organ, pri katerem je treba vložiti pritožbo. Pritožbo zoper odločbo ali sklep napišemo na način, da v glavi navedemo svoje ime in priimek, nato pa naziv in naslov naslovnika. Naslov pritožbe zoper odločbo ali sklep mora imeti naziv »pritožba zoper akt« (z dodano številko akta, zoper katerega se nanaša). Pod vsebino pritožbe seveda sledita datum in lastnoročni podpis.

Vsebina pritožbe zoper odločbo ali sklep

Vsebina pritožbe mora vsebovati navedbe, ali sklep ali odločbo izpodbijamo v celoti ali delno, in kaj točno izpodbijamo. Zelo dobro moramo argumentirati svoje razloge zoper vsebino sklepa ali odločbe, s katero se ne strinjamo. Pri pisanju vsebine pritožbe so lahko razlogi povsem življenjske okoliščine in ni treba, da so razlogi zakonsko določeni. Morajo pa biti razlogi seveda upravičeni in smiselni, da se pritožba zoper sklep ali odločbo vlaga. Argumenti morajo biti razumljivi in jasno razloženi. Dobrodošli so tudi kakšni dokazi oziroma dokazila o argumentih, ki jih navajate.

Kakšen je rok za pritožbo zoper sklep ali odločbo odločb?

Pritožba zoper odločbo se mora vložiti v časovnem roku 15 dni. Izjemoma je z zakonom lahko določen tudi drugačen časovni rok. Pritožbeni rok začne teči in se upošteva za vsako osebo in vsak organ, ki mu je odločba vročena, in sicer od dneva vročitve same odločbe.

Odločba se ne more izvršiti v času, ko teče rok za pritožbo. Če je bila vložena pritožba zoper odločbo, se odločba ne more izvršiti vse dotlej, dokler se pritožba, ki je bila zavržena oziroma zavrnjena, ne vroči stranki. V kolikor pa je pritožbi bilo ugodeno, se seveda odločba razveljavi ali spremeni. Ponovno pa poznamo izjemo, da se lahko odločba izvrši kljub temu, da teče rok za pritožbo, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu.

Najpogostejše pritožbe zoper sklepe ali odločbe:

PRITOŽBA ZOPER ODLOČBO FURS

Pritožba zoper odločbo FURS se običajno vloži, kadar je zavezanec mnenja, da mu ni bil pravilno odmerjen davek v skladu z zakonom. Zoper odločbo FURS je možna pritožba v časovnem roku 15 dni, ki začne teči od dneva vročitve same odločbe. Izjema sta pritožba zoper inšpekcijsko odločbo, kjer velja rok za pritožbo zoper odločbo 30 dni od dneva vročitve, ter sklep o davčni izvršbi, zoper katerega je časovni rok 8 dni od vročitve. Davčni organ prve stopnje pri vsaki pritožbi preveri, ali je po vsebini utemeljena, pravočasna, dovoljena itd. V kolikor pritožbi ugodi, izda nadomestno odločbo, v nasprotnem primeru pa pritožbo zavrže. Včasih pa organ druge stopnje ne izda nadomestne odločbe in jo preda v reševanje organu druge stopnje, ki jo lahko zavrne, ji delno ugodi ali ji popolnoma ugodi. Zanimivo je omeniti, da mora zavezanec kljub vloženi pritožbi plačati davek, davčni organ pa lahko odloži izvršitev davčne izvršbe. Za čas odložitve davčne izvršbe se zračunavajo obresti v višini 2 %. Zavezanec lahko vloži tožbo pri upravnem sodišču, če se ne strinja z odločitvijo organa druge stopnje.

PRITOŽBA ZOPER ODLOČBO V POSTOPKU IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA

Pritožba zoper odločbo, ki jo izda upravna enota v procesu izdaje gradbenega dovoljenja, je možna v roku 8 dni od dneva vročitve. Zoper odločbo, ki je izdana s strani ministrstva, pa je dovoljen upravni spor.

Zoper odločbo o gradbenem dovoljenju, ki je izdana s strani Ministrstva za okolje in prostor RS, je možen upravni spor. Zoper odločbo o gradbenem dovoljenju, ki jo izda upravna enota, pa je možna pritožba v roku 8 dni od njene vročitve. Predmet spora so pogosto odločbe o odmeri nadomestila za stavbno zemljišče, izdaje gradbenega dovoljenja, izdaje omejitvenega načrta za gradnjo objekta itd. Odločba je lahko nemudoma po vročitvi pravnomočna, pri čemer ni več možna pritožba zoper odločbo izdaje gradbenega dovoljenja. To velja takrat, ko se stranke po sami vročitvi gradbenega dovoljenja pisno ali ustno odpovejo pravici do pritožbe zoper odločbo gradbenega dovoljenja. V pritožbi je možno zahtevati tudi obnovo postopka.

V kolikor pritožniku pritožba zoper odločbo gradbenega dovoljenja uspe, mora investitor pritožniku povrniti vse stroške, ki so nastali z naročilom.

PRITOŽBA ZOPER SKLEP O PRENEHANJU VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA

Zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je možna pritožba. Pritožbo lahko imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščeni pooblaščenec vloži v roku 8 dni od vročitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. V kolikor je bila pritožba prepozno vložena ali ni bila vložena s strani upravičene osebe, sodišče izda sklep, s katerim zavrže pritožbo. O pritožbi zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja odloča višje sodišče, ki izda sklep v roku 15 dni.

PRITOŽBA ZOPER SKLEP TRŽNEGA INŠPEKTORATA

Kaj je namen in naloga službe tržnega inšpektorata?

Tržni inšpektorat je državni organ, ki opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in ostalih predpisov s področja trgovine, obrti, storitev in blaga ter varstvo potrošnikov in konkurence. Inšpekcijski nadzor se vrši z namenom varovanja javnega interesa ter interesa pravnih in fizičnih oseb.

Ali je pritožba zoper sklep tržnega inšpektorata možna?

30. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) pravi, da pritožba zoper sklep tržnega inšpektorata ne zadrži izvršitve, razen če je s posebnim zakonom določeno drugače. Pritožba zoper sklep torej je možna, a le v primeru, kadar je to določeno z zakonom. Takšen sklep mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi. Če pritožba zoper odločbo organa, ki je sklep izdal, ni dovoljena, se nanjo ni mogoče pritožiti. Takrat lahko prizadete osebe odločbo izpodbijajo. Rok za pritožbo zoper odločbo iz 13. in 15. člena tega zakona je osem dni od dneva njene vročitve.

Pritožba zoper sklep tržnega inšpektorata in pravna pomoč

Vsekakor je v primeru pritožbe zoper sklep tržnega inšpektorata zaradi ustrezne informiranosti in nadaljnjega poteka dogodkov prvi in pravi korak posvet z odvetnikom.

PRITOŽBA ZOPER ODLOČBO CSD

Pritožba zoper odločbo ali sklep centra za socialno delo se običajno lahko poda v roku 15 dni vročitve sklepa ali odločbe, in sicer na zapisnik na centru za socialno delo, včasih pa je z zakonom ali v samem pravnem pouku odločbe ali sklepa določeno drugače. V pritožbi zoper sklep ali odločbo centra za socialno delo morajo biti navedeni razlog izpodbijanja, organ, ki je izdal odločbo ali sklep, številka zadeve in datum. O pritožbi zoper sklep ali odločbo centra za socialno delo odloča organ druge stopnje, ki se imenuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Včasih se zgodi, da nekdo ni zadovoljen z delom strokovnega delavca. Pritožbo zoper delavca centra za socialno delo lahko vloži v roku 8 dni pri svetu centra za socialno delo. Možno je vložiti tudi predlog za uvedbo izrednega inšpekcijskega nadzora pri socialni inšpekciji. Prav tako je možno vložiti pritožbo zaradi kršitve človekovih pravic pri Varuhu človekovih pravic na Dunajski cesti 56, 1000 Ljubljana.

Pritožbo zoper sklep ali odločbo vložimo pisno po priporočeni ali navadni pošti, lahko pa tudi po elektronski pošti s prilogo pritožbe zoper sklep ali odločbo. Pritožbo se seveda vloži na organ, ki je izdal odločbo ali sklep.

Naša odvetniška pisarna vam lahko uredi pritožbo zoper odločbo ali sklep, vendar je dobro, da se na nas obrnete čim prej, saj gre za izredno kratke časovne roke za vložitev pritožbe zoper sklep ali odločbo.

Ocena

nepravdni postopek

Nepravdni postopek

Nepravdni postopek v Sloveniji je pravni postopek, ki se uporablja za reševanje sporov med posamezniki ali pravnimi osebami v civilnih zadevah.

zaznamba

Zaznamba vrstnega reda, zaznamba spora in zaznamba odtujitve

Zaznamba vrstnega reda, zaznamba spora in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve so pravni izrazi, ki so povezani s sodnim postopkom in upravnim delovanjem.

ŠVICARSKI FRANKI

Švicarski franki – ali se vam splača imeti valuto CHF

Švicarski franki so tuja valuta, ki je veljala do leta 2008, za zelo stabilno. Švicarski franki so predstavljali nizko valutno tveganje .

bančno pravo

Bančno pravo

Bančno pravo je pravo, ki izhaja iz poslovanja s finančnimi in bančnimi trgi. Ureja ga Zakon o bančništvu. Glavni namen bančnega prava je, da definira in ureja dobre prakse v bančništvu ter služi kot pravni pripomoček za dobro vedenje dejavnosti bank in finančnih inštitucij.

oporoka pri notarju

Notarska oporoka in cena oporoke pri notarju

Cena oporoke pri notarju se razlikuje glede na kompleksnost oporoke. Naš odvetnik vam bo pripravil oporoko, ki jo bo nato overil naš notar.

odpoved pogodbe

Odpoved pogodbe o zaposlitvi in vzorec

Odpoved pogodbe mora biti pravilno urejena. Odpoved pogodbe se razlikuje glede na vrsto sklenjene pogodbe.

prodaja zaščitene kmetije

Prodaja zaščitene kmetije

Prodaja zaščitene kmetije poteka prek upravne enote, in sicer mora lastnik za prodajo ponudbo predložiti na upravno enoto tistega območja, na katerem kmetija leži.

odsvojitev poslovnega deleža

Odsvojitev poslovnega deleža

Odsvojitev poslovnega deleža je postopek, v katerem družbenik svoj poslovni delež proda oziroma ga odsvoji na katerikoli drug način.

Krediti v švicarskih frankih in odvetnik

Krediti v švicarskih frankih so dosegli s sodbo ničnost posojilne pogodbe. Naš odvetnik za kredite v švicarskih frankih vlaga učinkovite tožbe.

Prepis podjetja

Prepis podjetja

Prepis podjetja je postopek, v katerem se pravna oseba prepiše na drugega lastnika, ki je lahko družinski član ali pa tretja oseba.

kako izseliti partnerja ali najemnika

Kako izseliti partnerja ali najemnika

Kako izseliti partnerja ali najemnika? Če ste se znašli v situaciji, ko želite izseliti partnerja ali najemnika, je naš odvetnik pravi za vas.

motenje posesti

Motenje posesti

Motenje posesti se torej pojavi takrat, ko tretja oseba omejuje posestnika pri izvajanju svoje posesti, kar je prepovedano.

POKLIČITE