Davek na premoženje

Davek na premoženje se plačuje, če ima fizična oseba več kot eno nepremičnino.

Kaj je davek na premoženja – definicija?

Davek na premoženje je davek, ki ga plačujejo fizične osebe glede na svoje premoženje, če imajo v lasti več kot eno nepremičnino, ne glede na njeno velikost. Davek na premoženje se ne plača v primeru, ko lastnik in družinski člani stalno prebivajo v nepremičnini in ta ni večja od 160 m2. Davek na premoženje ureja Zakon o davkih občanov.

Kdo je zavezanec za davek na premoženje?

Davčni zavezanec je uživalec nepremičnine oziroma njen lastnik. Davek je treba plačati ne glede na to, ali lastnik nepremičnino daje v najem ali jo uporablja za lastne namene.

Koliko znaša davčna obveznost in kdaj nastane?

Davčna obveznost nastane v trenutku pridobitve nepremičnine. V praksi to pomeni, da nastane v trenutku, ko se sklene kupoprodajna pogodba ali pa sklep o dedovanju postane pravnomočen. Če gre za novogradnjo, nastane obveznost za plačilo davka na premoženje v trenutku, ko se izda dovoljenje za uporabo nepremičnine. Davek na premoženje je treba plačati prej, če se oseba odloči, da bo prostore začela uporabljati pred uporabnim dovoljenjem.

Kakšna pa je davčna osnova za davek na premoženje?

Davčna osnova je enaka vrednosti nepremičnine. Vrednost se ugotavlja na podlagi določil Pravilnika o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti na podlagi sistema točkovanja. Ob tem je treba poudariti, da se lahko davčna osnova zmanjša za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine. Pogoj za znižanje davčne osnove je, da lastnik oziroma njegov ožji družinski član dejansko tudi prebiva v tej nepremičnini vsaj eno leto pred odmero davka. Znižanje davka po enakem principu je možno tudi za lastnike stavb ali dele stavb.

Davčna stopnja je odvisna od več dejavnikov, v grobem pa od vrednosti in vrste nepremičnine. Vrednost ugotavlja Geodetska uprava RS, FURS pa vsako leto znova objavlja zneske za odmero davka.

Ali obstajajo tudi davčne olajšave na davek na premoženje?

Če gre za prvega lastnika nepremičnine (stanovanja, hiše ali garaže), je ta lastnik oproščen davka prvih deset let lastništva. Poleg novih lastnikov se začasna oprostitev prizna tudi obnovljenim in popravljenim nepremičninam, če se je njihova vrednost zaradi popravila povečala za vsaj 50 %. Oprostitev davka mora zavezanec uveljaviti na podlagi posebne vloge, ki jo vloži na davčni urad.

Posebna davčna olajšava 10 % se prizna zavezancu, ki je pred letom (za katerega se odmerja davek) v nepremičnini živel z vsaj tremi družinskimi člani. Davek se zniža za dodatnih 10 % za vsakega naslednjega družinskega člana.

V katerih primerih ni treba plačati davka na premoženje?

Davka na premoženje se ne plačuje za kmetijska in gospodarska poslopja. Enako velja tudi za osebe, ki imajo poslovne prostore, v katerih tudi opravljajo svojo dejavnost. Davka se ne plačuje niti za kulturne spomenike in stavbe, ki niso v uporabi zaradi objektivnih razlogov.

Na kakšen način se vloži napoved za odmero davka na premoženje?

Davčni zavezanec mora najkasneje v roku 15 dni od nakupa nepremičnine na finančnem uradu vložiti napoved za odmero davka na premoženje. To stori pri davčnem uradu, na območju katerega leži nepremičnina. Če je davčni zavezanec lastnik več nepremičnin hkrati, mora napoved oddati za vsako posebej na različne davčne urade. Če gre za obdavčitev stanovanja, mora davčni zavezanec na urad vložiti napoved za odmero davka od premoženja za stanovanjske prostore, prostore za počitek in rekreacijo. Če pa so predmet obdavčitve poslovni prostori, mora vložiti napoved za odmero davka od premoženja za poslovne prostore. Ločimo torej dva različna obrazca, glede na tip nepremičnin. Davčni zavezanec je obvezan, da spremembe, vezane na obdavčitev, sporoči v roku 15 dni.

Na kakšen način se odmeri davek na premoženje?

Davek na premoženje se odmeri na letni osnovi in vnaprej. Podatki se zbirajo na podlagi davčnih napovedi zavezanca ali pa iz uradnih evidenc. Davčni zavezanec mora davek plačati v trimesečnih obrokih, če ne preseže vrednosti 200 EUR, pa v polletnih obrokih.

Ali je napoved smiselno vložiti tudi po izteku roka?

Odgovor na zgornje vprašanje je seveda pritrdilen. Če davčni zavezanec sam prijavi plačilo davka, iz tega naslova ne bo prejel globe za prekršek glede kršitve roka, bo pa vseeno moral plačati obresti za pretečen rok. Če se davčni zavezanec odloči, da napovedi za odmero davka na premoženje ne bo oddal, mora plačati globo oziroma kazen v višini 250 do 400 EUR. Roki za vložitev napovedi so določeni z zakonom, kar pomeni, da je zavezanec z nevložitvijo v prekršku.

Ali je oseba, ki ima v stanovanju prijavljeno začasno prebivališče, obdavčena z davkom na premoženje?

Zavezanec za davek na premoženje je lastnik oziroma uživalec premoženja. Davek mora biti plačan ne glede na to, ali oseba nepremičnino daje v najem ali sama prebiva v njej. Če je oseba lastnik stanovanja manj kot 10 let, je oproščena plačila davka, saj davka ni treba plačati v dobi prvih 10 let lastništva. Za prvega lastnika se oseba šteje tudi, če je nepremičnino podedovala, ampak je treba poudariti, da ohranja enake pravice kot prvotni lastnik. To v praksi pomeni, da je dedič, če je zapustnik nepremičnino imel v lastništvu pet let, oproščen davka še za pet let. Pravice se torej prenesejo na dediče.

Kaj pa je davek na kapitalski dobiček?

Davek na premoženje je davek, ki ga mora davčni zavezanec plačati vsako leto posebej, ker ima v lasti premoženje. Na drugi strani pa je davek na kapitalski dobiček davek, ki ga plača davčni zavezanec le na svoj dobiček, ki mu ga kapital prinaša. Če gre na primer za prodajo nepremičnine, mora davčni zavezanec plačati davek na kapitalski dobiček od razlike med nakupno in prodajno ceno nepremičnine. Davek na kapitalski dobiček se zmanjšuje z leti lastništva kapitala in po 15 letih lastništva znaša 0. Iz tega izhaja, da se kapital (z davčnega vidika) splača držati čim dlje, saj so stroški odsvojitve precej manjši.

Če se vam porajajo vprašanja glede napovedi za odmero davka oziroma o višini davka, lahko za pravni nasvet prosite svojega odvetnika. Dober odvetnik za davčno pravo vam bo znal svetovati ter bo poskrbel, da davka ne boste preplačali.