Prijava terjatev v postopku prisilne poravnave ima krajši rok v primerjavi s prijavo terjatev pri stečaju podjetja.
Upniki velikokrat ne vedo, da obstajajo razlike med stečajem in prisilno poravnavo. Bistvena razlika med omenjenima postopkoma je v tem, da pri prisilni poravnavi podjetje po poplačilu svojih upnikov še vedno normalno posluje, saj je že predhodno obstajala verjetnost, da si bo podjetje v bližnji prihodnosti finančno opomoglo. Na drugi strani pa stečaj za podjetje pomeni konec in po poplačilu upnikov podjetje več ne opravlja svoje dejavnosti.
Kazalo
Kdo je tisti, ki odloča v postopku prisilne poravnave?
V večini primerov postopek prisilne poravnave nima svojega upravitelja. Bistvena lastnost je, da se upnik in dolžnik dogovorita o daljših rokih za poplačilo obveznosti in ima tako podjetje čas, da se reorganizira in še naprej nemoteno posluje. Iz tega izhaja, da v postopku prisilne poravnave odločajo upniki. Če se dolžnik dogovora z upniki ne drži, lahko ti za podjetje še vedno predlagajo stečaj. Upniki imajo pravico do glasovanja o predlogu za prisilno poravnavo v primeru, ko njihove terjatve presegajo 60 % vseh priznanih terjatev.
Ali se morajo upniki pri prijavi terjatev v postopku prisilne poravnave držati rokov?
Za razliko od prijave terjatev pri stečaju podjetja ima prijava terjatev v postopku prisilne poravnave krajši rok. Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v roku enega meseca od oklica o začetku postopka prisilne poravnave. Poziv je objavljen na Ajpesovi spletni strani, ob tem pa je za upnike ključno, da vedo, da k prijavi terjatev v postopku prisilne poravnave niso posebej pozvani. To pomeni, da morajo redno spremljati, kaj se dogaja z njihovimi dolžniki.
Kako poteka postopek prijave terjatev v postopku prisilne poravnave?
Upniki morajo v prijavi navesti znesek obresti (če so se nabrale zaradi neplačila in so bile dogovorjene v pogodbi) in znesek glavnice dolga. Poleg tega mora navesti vse morebitne stroške, ki so nastali v obdobju neplačila, ter vse dokaze, da obstaja poslovno razmerje med njim kot upnikom in dolžnikom. Dokazi so v praksi razni računi, fakture, dobavnice in pogodbe.
Kaj pa se zgodi v primeru, ko je upnik zamudil prijavo terjatev v postopku prisilne poravnave ali pa terjatev sploh ni prijavil?
V primeru zamude pri prijavi terjatev v postopku prisilne poravnave ima upnik še vedno pravico do poplačila terjatev. Tudi omenjena značilnost je bistvena razlika pri prisilni poravnavi, v primerjavi s stečajem. V primeru stečaja namreč po zamudi roka upnik več ne more terjati poplačila dolgov. Drži pa, da upniki v primeru zamude več nimajo glasovalne pravice, kar pomeni, da o postopku prisilne poravnave odločajo ostali upniki, ki so svoje terjatve pravočasno prijavili.
Kako poteka odločanje sodišča v postopku prisilne poravnave?
Upnik da predlog za začetek postopka prisilne poravnave na sodišče. Sodišče nato izda sklep, na podlagi katerega se začne postopek prisilne poravnave. Za začetek postopka je ključno, da dolžnik izpolnjuje vse zakonske pogoje. Sklep mora vsebovati vse podatke o dolžniku in seznam terjatev ter stroške, ki so nastali z vodenjem postopka prisilne poravnave.
Zakaj se odločiti za postopek prisilne poravnave in ne za stečaj?
Glavna prednost prisilne poravnave pred stečajem je ta, da gre pri prisilni poravnavi za finančno prestrukturiranje družbe, to pa podjetju omogoča nemoteno poslovanje še naprej. Na podlagi prisilne poravnave družbeniki še vedno ohranjajo svoj delež v kapitalu, ta delež pa ustreza vrednosti preostanka premoženja dolžnika. Upniki imajo pri prisilni poravnavi v primerjavi s stečajem tudi precej ugodnejše pogoje pri poplačilu terjatev.
Kako poteka prijava terjatev v postopku prisilne poravnave?
Celoten postopek prijave terjatev v postopku prisilne poravnave je zelo podoben kot v stečaju. Upnik mora najprej narediti poizvedbo o tem, ali je njegov dolžnik v procesu prisilne poravnave. Poizvedbo seveda lahko prepusti tudi pravnemu strokovnjaku. Nato upnik svoje terjatve prijavi sodišču, ki vodi postopek prisilne poravnave. Bistveno je, da se upnik drži roka za prijavo terjatev v postopku prisilne poravnave, ki je zakonsko določen. Terjatve morajo biti sodišču prijavljene najkasneje v roku enega meseca od objave sklepa. Če upnik svojih terjatev ne prijavi do predpisanega roka, izgubi glasovalno pravico.
Prijava terjatev v postopku prisilne poravnave mora vsebovati natančne in pravilne podatke. Pred oddajo mora vsak upnik skrbno pregledati celotno dokumentacijo in dodati vse dokumente, s katerimi razpolaga v odnosu z dolžnikom. Prijava mora nujno vsebovati tudi naziv in sedež podjetja upnika, pravno podlago terjatev, znesek terjatve itd. Kot že omenjeno, mora prijava terjatev v postopku prisilne poravnave vsebovati vse verodostojne dokaze, med katere štejemo predvsem fakture, dobavnice, naročilnice, pogodbe in izpise odprtih postavk. Upniku od leta 2011 dalje ni več treba plačati sodne takse za prijavo terjatev v postopku prisilne poravnave, to pa velja tudi za postopek stečaja.
Če imate vprašanja glede prijave terjatev v postopku prisilne poravnave, nas nemudoma kontaktirajte. Naša ekipa izkušenih strokovnjakov vam bo z veseljem svetovala in vam pomagala pri samem procesu poplačila in rokih, ki se jih je treba držati. Smiselno je, da je prijava terjatev popolna in vsebuje vso potrebno dokumentacijo in dokazila, saj je v tem primeru proces krajši in upniki svoje terjatve dobijo poplačane veliko hitreje.
