Davek na kapitalski dobiček je davek, ki se plača na dobiček, ki ga posameznik ali podjetje doseže s prodajo naložb ali premoženja, kot so delnice, nepremičnine, obveznice, umetnine ali druge vrste premoženja. Ta dobiček je razlika med prodajno ceno naložbe in njeno nabavno ceno (ali vrednostjo ob pridobitvi)
Kaj pomeni davek na kapitalski dobiček?
Davek na kapitalski dobiček pomeni tisti dobiček iz kapitala, ki je pridobljen na podlagi nepremičnin ali finančnega kapitala. Dohodki fizičnih oseb od katerih se izračuna tudi davek na kapitalski dobiček, se glede na njihovo naravo na podlagi zakona obravnavajo na različne načine. Dohodek iz zaposlitve je definiran kot dohodek, ki nastane na podlagi dejavnosti, ugotavlja pa se na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Ti dohodki se obdavčijo tako, da se vključijo v letno dohodninsko napoved oziroma se določijo na podlagi letne davčne osnove. Dohodnina je obdavčena na podlagi progresivnih davčnih stopenj, ob tem pa se upoštevajo tudi določene davčne olajšave.
Od leta 2006 dalje pa velja sprememba glede vključitve dohodka iz kapitala v letno odmero dohodkov, ki so obdavčeni kot dohodnina. Sprememba se nanaša predvsem na oblike obdavčitve, ki je proporcionalna. Davčna stopnja načeloma znaša 25 %, gre pa za končni davek. Omeniti je treba tudi, da se pri tej vrsti obdavčitve (torej pri davku na kapitalski dobiček) ne upoštevajo davčne olajšave. Davek na kapitalski dobiček nepremičnin je tisti dobiček, ki ga fizična oseba pridobi oziroma zasluži pri prodaji nepremičnine, ter predstavlja razliko med nakupno vrednostjo in prodajno vrednostjo nepremičnine.
Dohodki, ki jih ustvarijo fizične osebe, se na podlagi Zakona o dohodnini obravnavajo na različne načine. Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz dejavnosti, ta pa se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ki so nastali v delovnem razmerju. Ti dohodki se obdavčujejo tako, da se vključijo v letno dohodninsko napoved oziroma na podlagi letne davčne osnove. Dohodek iz delovnega razmerja je obdavčen sintetično na podlagi progresivnih davčnih stopenj, ob obračunu davka pa se upoštevajo tudi davčne olajšave.
Od leta 2006 dalje je v veljavi sprememba glede vključevanja kapitalskih dobičkov v dohodninsko napoved. Plačana dohodnina se namreč obravnava kot dokončni davek, medtem ko je kapitalski dobiček obračunan po proporcionalni stopnji, ki načeloma znaša 25 % (v letih 2021 in 2020 je znašala 27,5 %, pred tem pa 25 %). Kapitalski dobiček je obračunan brez davčnih olajšav.
Od leta 2022 pa pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov velja sprememba, in sicer se lahko fizične osebe same odločijo, ali bo njihov kapitalski dobiček obdavčen sintetično (torej skupaj z ostalimi dohodki v obliki dohodnine) ali pa kot dohodek iz kapitala. Zakon o dohodnini kot dohodek iz kapitala definira dohodek, ki nastane iz naslova obresti, dividend ali drugih oblik kapitala. Med druge oblike kapitala štejemo dohodek od prodaje ali oddajanja nepremičnin (ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena ali spremenjena), dohodek iz naslova vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah ali drugih pravnoorganizacijskih oblikah ter dohodek iz naslova investicijskih kuponov.
Kdaj so obresti dosežene?
Kot že omenjeno, obresti sodijo med kapitalske dohodke. Za obresti se šteje, da so dosežene, ko so dejansko prejete. Omeniti je treba, da je v davčnem pogledu davčno leto enako koledarskemu letu. Za obresti je ključno, da so prejete in dane na razpolago fizični osebi v davčnem oziroma koledarskem letu.
Izjemo predstavljajo obresti, prejete na podlagi dolgoročno vezanih denarnih sredstev ali dolgoročnega varčevanja. Za dolgoročno varčevanje štejemo varčevanje, daljše od enega leta. Pomembno je, da je bilo varčevanje izvedeno pri bankah oziroma hranilnicah v RS ali v EU. Takšne obresti se obdavčijo v tistem letu, ko so bile dejansko obračunane in ne izplačane. V obdobju obdavčitve zavezanec z njimi še ne more razpolagati. Pomembno je, da zavezanec o takšnem načinu obdavčitve tudi obvesti banko oziroma hranilnico ob sklenitvi pogodbe oziroma najkasneje do konca koledarskega leta v letu sklenitve pogodbe.
Ali se od vseh obresti plačuje dohodnina?
Pri obdavčitvi obresti so tudi določene izjeme. Izjeme se nanašajo na obresti, obračunane do 1. 1. 2005 (z izjemo obresti na posojila), od dohodka iz življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem 2005, obresti, na katere je bilo odmerjenega preveč davka in prispevkov, obresti na pozitivno stanje na računih (največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled npr. pri banki) in od obresti od dohodka iz življenjskih zavarovanj (sklenjenih za primer smrti).
Kaj je definirano kot dividende?
Dividende so definirane kot izplačila udeležbe v dobičku podjetja, ki nastanejo zaradi lastniškega deleža. Kot dividende so opredeljeni tudi drugi dohodki, ki so prejeti na podlagi lastniških deležev v kapitalskih družbah, kot so na primer dohodki iz naslova delnic, poslovnih deležev v d.o.o.-jih, zadrugah in ostalih oblikah družb. Med dividendna izplačila štejemo tudi prikrito izplačilo dobička, ki se nanaša na obliko denarnega nadomestila, ki ga družba zagotovi družbeniku in ni s strani družbenika nikoli povrnjeno.
Kako je z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov?
Obdavčitev kapitalskih dobičkov se je po 1. 1. 2022 spremenila. S 27,5-% davčne stopnje (ki je veljala do tega datuma) se je davčna stopnja ponovno znižala na 25 %. Nižja davčna stopnja predstavlja veliko razbremenitev lastnikov kapitala in preprečuje beg kapitala v druge države, ki imajo nižjo davčno stopnjo. Za obračun davka na kapitalski dobiček morajo zavezanci oddati napoved dohodnine do konca meseca februarja v tekočem letu za predhodno koledarsko leto. Velja še to pravilo, da kapitalski dobički niso obdavčeni, če je bila oseba lastnik kapitala vsaj 15 let ali več. V nasprotnem primeru mora oseba oddati napoved za odmero davka. Davčne stopnje se znižujejo vsakih pet let lastništva kapitala. Če je bila oseba lastnik kapitala do 5 let, mora plačati 25-% davek. V primeru, ko je bila oseba lastnik med 5 in 10 leti, mora plačati 20-% davek, po desetih letih pa znaša davek 15 %. Od 15 let lastništva dalje ni treba plačati davka na kapitalske dobičke. Omeniti je treba še, da je davek plačan le na dobiček, torej na razliko med nakupno in prodajno vrednostjo kapitala.
Kako je obračunan davek na obresti in dividende ter davek na odsvojitev kapitala?
Davek na kapitalski dobiček se izračuna na podlagi davčne osnove. Davčno osnovo predstavljajo prejete obresti, dividende in najemnine oziroma dobiček ob odsvojitvi nepremičnine. Zavezanci lahko namesto dokončne obdavčitve (obdavčitev in davčne stopnje so opisane v zgornjem odstavku) izberejo tudi progresivno obdavčitev, kar pomeni, da se dohodek iz kapitala prišteje vsem ostalim dohodkom v davčnem letu, davek pa se obračuna na podlagi seštevka in skladno z dohodninsko lestvico. Takšna vrsta obdavčitve je definirana kot sintetična obdavčitev. O svoji odločitvi morajo zavezanci obvestiti davčni urad.
Kaj je osnova za izračun davčne osnove?
Davčna osnova se izračuna kot vsota dobička na kapital in obresti oziroma dividend. Dobiček na kapital je razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in vrednostjo kapitala ob odsvojitvi. Vrednost kapitala ob pridobitvi je nabavna vrednost kapitala, v katero so prišteti stroški (med glavne stroške štejemo investicije na nepremičninah, stroške vzdrževanja, davek na dediščine in darila, davek na promet z nepremičninami …). Nabavna vrednost kapitala je torej tista vrednost, ki je v pogodbi navedena v času pridobitve kapitala. Če pogodba ni bila pisna, zavezanec sam dokazuje vrednost kapitala ob pridobitvi z ustreznimi dokazi. Na drugi strani je vrednost kapitala ob odsvojitvi definirana kot razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in stroški (kot so davek na promet z nepremičninami, stroški odsvojitve …). Enako kot za vrednost ob prisvojitvi se tudi za vrednost ob odsvojitvi šteje tisti znesek, ki je bil določen v pogodbi. Če pa vrednost ni razvidna iz pogodbe, mora za ustrezna dokazila o vrednosti poskrbeti davčni zavezanec. V nasprotnem primeru je vrednost izračunana na podlagi primerljive tržne cene.
Kako poteka obdavčitev davčnega zavezanca in kaj zajema davke na kapitalski dobiček?
Od odmernega leta 2022 dalje ima davčni zavezanec pravico, da se sam odloči, ali bodo njegovi dobički iz kapitala obdavčeni na podlagi sintetične obdavčitve (torej kot dohodnina) in bodo skupaj z ostalimi dohodki všteti v letno davčno osnovo ob upoštevanju davčnih olajšav ali pa se bo njegov dobiček na kapital obdavčil kot dokončni davek.
Kaj vse predstavlja dohodek iz kapitala?
Na podlagi zakona so dohodek iz kapitala obresti, dividende in dobiček iz kapitala, pri čemer se kot kapital štejejo nepremičnine (odsvojene, spremenjene ali v nespremenjenem stanju), vrednostni papirji, deleži v raznih gospodarskih družbah in investicijski kuponi.
Kako so definirane dividende in dobiček iz kapitala?
Dividende so definirane kot izplačilo udeležbe v dobičku podjetja na podlagi lastniškega deleža. Poleg omenjenega so dividende tudi drugi dohodki, ki so bili doseženi na podlagi lastniškega deleža, kot so delnice v podjetjih, prikrito izplačilo dobička, delitev dobička na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, dohodek, ki ga davčni zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, itd.
Na drugi strani se kot dobiček iz kapitala šteje dobiček, pridobljen na podlagi nepremičnin ali finančnega kapitala, kot so vrednostni papirji in deleži v raznih družbah ter investicijski kuponi.
Kako pa je z obdavčitvijo v primeru odsvojitve nepremičnin?
Pri obdavčitvi nepremičnin velja omeniti, da se odsvojitev obdavči ne glede na to, ali je bila nepremičnina ob odsvojitvi spremenjena ali ne. Odsvojitev kapitala je definirana kot vsaka odsvojitev, ne glede na to, ali gre za prodajo ali dajanje nepremičnine v dar ali zamenjavo kapitala.
Davčni zavezanci so fizične osebe, ki nepremičnino prodajo ali jo dajo v dar. Prodajalci nepremičnin morajo oddati napoved za odmero davka ne glede na to, ali je bila nepremičnina spremenjena ali ne. Izjema so le nepremičnine, ki so jih prodajalci imeli v lasti vsaj 15 let. V tem primeru se davek na nepremičnino ne obračunava. Napoved za odmero davka morajo oddati vsi rezidenti RS, katerih nepremičnina leži v območju RS, vsi rezidenti RS, katerih nepremičnina leži v tujini, in vsi tujci, katerih nepremičnina leži v območju RS. Pomembno je, da se napoved za odmero odda najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bila nepremičnina odsvojena. Davčni zavezanec mora napoved vložiti osebno ali pa jo poslati po pošti na tisti davčni urad, ki spada v ozemlje, na katerem leži nepremičnina. Ob tovrstni obdavčitvi se ne plača taksa.
Kaj pa v primeru, ko napoved ni oddana pravočasno ali pa je davčni zavezanec sploh ne odda?
Če napoved ni oddana, sledijo sankcije, ki se nanašajo predvsem na plačilo globe. Globe znašajo od 250 do 400 evrov, če napoved ni bila oddana pravočasno. Kazni so višje (400–1500 evrov) v primeru, ko je davčni zavezanec v napovedi navedel napačne podatke ali so podatki nepopolni. Omeniti je treba še, da davčni zavezanec ob samoprijavi ni odgovoren za prekršek, kljub temu pa mora izpolniti svoje davčne obveznosti skupaj z obrestmi.
Na kakšen način pa je obdavčeno varčevanje v skladih?
Varčevanje v skladih omogoča tako imenovan odlog ugotavljanja davčne obveznosti in je z vidika varčevalca precej ugodno. Odlog pomeni, da davčna obveznost nastane šele v trenutku, ko je denar iz sklada izplačan, in ne za sam čas varčevanja. Ugodnost je tudi ta, da so prenosi med različnimi skladi popolnoma brezplačni in neobdavčeni. Prednost tovrstnega davčnega odloga se kaže tedaj, ko varčevalec varčuje na dolgi rok, saj se stopnja davka z vsakim letom varčevanja znižuje.
Kakšne so stopnje davka na kapitalski dobiček?
Kot omenjeno, je stopnja davka z vsakim letom lastništva kapitala nižja. V prvih petih letih lastništva znaša stopnja davka na kapital 25 %, pri 5–10 letih lastništva znaša 20 %, v primeru 10–15 let znaša stopnja 15 %, po petnajstih letih pa davka več ni treba plačati.
Kakšne so novosti glede davkov v letošnjem letu?
Prva novost, ki začne veljati v letošnjem letu, je dvig splošne olajšave na davek na dohodek iz dela. Vlada se je odločila, da bo razbremenila davčne obveznosti, ki se nanašajo na dohodek iz dela, in sicer tako, da bo do leta 2025 davčno olajšavo s 3500 dvignila na 7500 evrov. V prihodnjem letu naj bi se splošna davčna olajšava tako dvignila na 4500 evrov, to pa bi v praksi pomenilo, da bi imeli prejemniki minimalnih plač na letni ravni za 160 evrov več prihodka. Prejemniki povprečnih plač pa lahko na drugi strani pričakujejo dvig plače na letni ravni za 260 evrov. Spremembe se obetajo tudi pri dohodninski lestvici, in sicer predvsem v najvišjem davčnem razredu. Davčna stopnja naj bi se s 50 % znižala na 45 %.
Novosti se nanašajo tudi na davek na kapitalski dobiček. Po 15 letih lastništva kapitala naj davka ne bi bilo več treba plačati (v prejšnjem sistemu je to veljalo po 20 letih lastništva). Stopnja davka pa se je v prvih petih letih lastništva s 27,5 % znižala na 25 %. Spremembe bodo veljale tudi pri stopnji dohodka od najemnin, ki se bo znižala na 15 %.