Davek na izplačilo dobička se nanaša na davek, ki ga plačate na dobiček, ki ga prejmete kot lastnik ali delničar podjetja v obliki izplačila dividend. Dividende so izplačila dobička podjetja svojim lastnikom, običajno delničarjem, in so obdavčene v skladu z veljavnimi davčnimi zakoni v posamezni državi.
Kazalo
Kakšen je sistem določanja davka na izplačilo dobička?
Dividende so obdavčene cedularno, kar pomeni, da gre za dokončno obdavčitev. Če je gospodarska družba, ki dividende izplača, ustanovljena v Sloveniji, mora izplačilo dividend poročati na podlagi zakona z obrazcem REK-2 in od tega plačati tudi odtegljaj. Če pa slovenski družbenik prejme dividende s strani tuje pravne osebe, mora o izplačilu poročati sam, in sicer davčnemu organu z oddajo davčne napovedi vsako leto najkasneje do konca februarja za preteklo leto. Davčni zavezanec lahko v tem primeru uveljavi tudi davek, ki ga je plačal v tujini. V primeru, ko je prejemnik dividend tuja fizična oseba, pa obstajajo določene izjeme.
Kakšna je pravna podlaga za izplačilo dobička v gospodarskih družbah in kako je urejen davek na izplačilo dobička?
Pravno podlago za izplačilo in delitev dobička družbenikom v gospodarskih družbah predstavlja Zakon o gospodarskih družbah. Ta zakon že v svojem uvodu narekuje, da je glavni namen gospodarskih družb pridobivanje dobička na trgu. Pravice iz naslova dobička pa nima le gospodarska družba, ampak tudi družbeniki, ki so jo ustanovili. Pravica do udeležbe pri dobičku je namreč premoženjska pravica, ki jo ima vsak družbenik ob pridobitvi poslovnega deleža. Poleg družbenikov so lahko pri izplačilu dobičku udeležene tudi druge osebe. Omenjeni zakon pa seveda ob dobičku definira tudi davek na izplačilo dobička.
Kaj določa Zakon o delitvi dobička in kako urejuje davek na izplačilo dobička?
Zakon o gospodarskih družbah v 8. poglavju omenja delitev bilančnega dobička, kjer podrobno določa, kakšne pravice imajo družbeniki pri delitvi dobička. Ena izmed glavnih pravic družbenikov je pravica do odločanja o uporabi bilančnega dobička, o tej pa se odloča na skupščini. Poleg tega imajo družbeniki s pridobitvijo poslovnega deleža tudi pravico do dela bilančnega dobička, ta pa je ugotovljen v letni bilanci. Bilančni dobiček se načeloma deli sorazmerno s poslovnim deležem posameznega družbenika, družbena pogodba pa seveda lahko določa tudi drugačno delitev. Družbena pogodba omogoča, da se družbeniki na njeni podlagi dogovorijo za drugačno razporeditev ali uporabo bilančnega dobička. Dobiček se lahko namesto izplačila družbenikom uporabi tudi za pokrivanje izgube, lahko pa se ta na podlagi odločitve družbenikov v specifičnem letu sploh ne deli in se le prenese v naslednje poslovno leto.
Na kakšen način se deli dobiček v družbi?
Dobiček v gospodarski družbi se deli na podlagi sklepa skupščine o delitvi dobička, ta sklep pa mora nujno vsebovati vse podatke o družbenikih, družbi, višini dobička, deležih, po katerih se bo dobiček delil, in vsa ostala določila.
Kako je definirano vmesno izplačilo dobička?
Dobiček se v določenih primerih lahko deli, še preden je ugotovljen. To je možno le v primeru, ko je jasno, da bo družba realizirala dobiček in da bo dobiček ustvarjen v razumnem času pred predhodno razdelitvijo. V primeru, da družba po vmesnem izplačilu ne ustvari dobička, morajo družbeniki prejeta izplačila vrniti.
Ali je delitev dobička v gospodarskih družbah možna tudi tretjim osebam?
Delitev dobička tretjim osebam je izjemoma možna, če obstaja ustrezna pravna podlaga za to. Med tretje osebe štejemo predvsem zaposlene, fundacije ali druge gospodarske družbe. Za delitev dobička tretjim osebam mora obstajati podjetniška pogodba ali posebna klavzula, ki to omogoča.
Ali je delitev dobička možna tudi v primeru likvidacije družbe?
Če družba preneha delovati, velja, da se izplačilo dobička ne obravnava več kot izplačilo dividend, ampak kot kapitalski dobiček, davek na izplačilo dobička pa je seveda drugačen. Takšen način izplačila predstavlja zmanjšanje družbenikovega lastniškega deleža, zato je tudi sistem obdavčitve drugačen.
Kakšen je davek na izplačilo dobička, če se dobiček izplača fizični osebi?
Če je izplačila dobička deležen družbenik, ki je fizična oseba in je hkrati državljan RS, mora ta dobiček oziroma dividende tudi napovedati v Sloveniji in iz njihovega naslova plačati dohodnino. Izplačilo dobička se na podlagi zakona obravnava kot dohodek iz kapitala. Ko se dobiček izplača družbeniku, ki je fizična oseba, se takšno izplačilo obravnava kot dividenda, ki je obdavčena na podlagi Zakona o dohodnini. Gre za obdavčitev dohodka iz kapitala, ki se šteje kot udeležba fizične osebe v kapitalu gospodarske družbe. Davek na izplačilo dobička se plača na podlagi lastniškega deleža družbenika v gospodarski družbi, na podlagi katerega je pridobil pravico do udeležbe pri dividendah. Tudi če gre za prikrito izplačilo dobička, se na to izplačilo plača davek.
Če je torej družbenik v družbi, ki je izplačala dobiček, fizična oseba, se izplačilo dobička obdavči na podlagi Zakona o dohodnini. Ta zakon se uporabi zato, ker je izplačilo dobička v tem primeru razumljeno kot kapitalski dohodek in predstavlja dohodek, ki je realiziran na podlagi udeležbe fizične osebe v kapitalu gospodarske družbe. Izplačilo dividende ne zmanjša lastniškega deleža posameznega družbenika v gospodarski družbi. Tudi razdelitev dobička v obliki delnic ne zmanjša lastniškega deleža družbenika. Na podoben način je obdavčena tudi prikrita razdelitev dobička, ki je urejena z davkom od dohodkov pravnih oseb. Davčna osnova je, kot že omenjeno, višina izplačane dividende, če pa gre za prikrito izplačilo dobička, davčna osnova predstavlja primerljive tržne cene.
Davčna stopnja pri izplačilu dividend znaša 25 %. Gre za cedularno oziroma dokončno obliko obdavčitve, kar pomeni, da se davek obračuna samo enkrat in ga družbeniku ni treba vplačati več (razen v primeru ponovnega izplačila dividend naslednje leto). Izplačilo dividend tudi ni vključeno v letno odmero dohodnine.
Če je gospodarska družba, ki izplačuje dividende, pravna oseba, ustanovljena v Sloveniji, mora izplačilo dobička poročati prek obrazca REK-2 in ob tem plačati odtegljaj v višini 25 % od vrednosti dividend. Če je izplačevalec dividend tuja pravna oseba, družbenik pa slovenski rezident, velja, da mora družbenik sam poročati o izplačilu dividend. Poročanje davčnemu organu izvede s pomočjo oddaje posebne davčne napovedi. To napoved mora družbenik oddati do konca februarja v tekočem letu za preteklo leto. Če je družbenik davek že poravnal v tujini, lahko to v odmeri tudi navede in tako uveljavlja v tujini plačani davek.
Če se dobiček v podjetju izplača tretjim osebam (npr. delavcem), ki niso hkrati tudi družbeniki izplačevalca, velja, da se takšno izplačilo obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja in se v celoti upošteva pri davčni osnovi. V takšnem primeru se prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo od celotnega dohodka. Takšno vrsto dohodka mora delodajalec poročati s pomočjo obrazca REK-1.
Če se dobiček izplača tretji osebi, ki ni niti družbenik niti zaposleni, velja, da je takšno izplačilo obravnavano kot drugi dohodek in je na takšen način tudi obdavčeno. Davčna osnova je višina drugega dohodka, iz naslova takšnega dohodka pa se plača dohodnina po stopnji 25 % od davčne osnove. Če gospodarska družba ni slovenski rezident, mora družbenik za odmero davka sam oddati napoved na davčni organ, akontacija dohodnine pa se izračuna kot davčni odtegljaj v primeru, ko gre za gospodarsko družbo, ki je slovenski rezident.
Kako so definirane dividende in kako se izračuna davek na izplačilo dobička?
Dividende so z vidika davčnega prava definirane kot presežek prihodkov nad odhodki. Dividende se izplačajo družbenikom ali pod posebnimi pogoji tudi tretjim osebam. Za izračun davka na izplačilo dobička podjetja se kot davčna osnova vzame dosežena dividenda, če gre za prikrito izplačilo dobička, pa se davčna osnova določi na podlagi primerljivih tržnih cen. Obdavčitev dobička in višina davka sta odvisni predvsem od statusa izplačevalca in prejemnika (torej ali je prejemnik pravna ali fizična oseba in ali je tuji ali domači rezident).
Kaj pa v primeru, ko dividende prejmejo tretje osebe (delavci)?
Ko so pri izplačilu dobička družbe udeleženi delavci, ki niso hkrati tudi družbeniki družbe, se takšno izplačilo ne obravnava kot dividenda, ampak gre za dohodek iz delovnega razmerja. To pomeni, da se dobiček prišteje k davčni osnovi, od tega pa se nato plača dohodnina. V omenjenem primeru mora o izplačilu poročati delodajalec, in sicer to stori preko obrazca REK-1.
V primeru, ko je dobiček izplačan tretji osebi, ki ni niti delavec niti družbenik družbe, pa velja, da se takšen dohodek obravnava kot drugi dohodek. Davčna osnova je dohodek sam po sebi, davčna stopnja pa znaša 25 %.
Če niste prepričani, na kakšen način in do kdaj je treba oddati napoved za odmero davka na izplačilo dobička, kontaktirajte našo odvetniško pisarno, ki vam bo z veseljem pomagala. Ker smo že vrsto let v stiku z davčnim pravom, vam bomo svetovali, na kakšen način najlažje in najhitreje poravnate svoje obveznosti in kateri so pravi obrazci za napoved davka.
Kako so obdavčeni družbeniki – davek na izplačilo dobička družbenika?
V primeru, da je izplačila dobička deležen družbenik, ki je fizična oseba in ima državljanstvo RS, velja, da mora izplačilo nujno poročati v Sloveniji. Iz tega naslova mora tudi plačati dohodnino. Izplačan dobiček se na podlagi zakona obravnava kot dohodek iz kapitala.
Dividende so definirane kot presežek prihodkov nad odhodki. Te se izplačajo družbenikom oziroma tretjim osebam, ki so udeležene pri izplačilu dobička v podjetju. Davčna osnova pri izplačilu dobička je dividenda, če pa gre za prikrito izplačilo dobička, pa je davčna osnova določena na podlagi primerljivih tržnih cen. Na podlagi zakona velja, da imajo dividende ali drugi dohodki (ki imajo podobno naravo kot dividende) izvor v Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe, zadruge ali podobne pravne oblike, ki so prav tako ustanovljene v Sloveniji. V tem primeru se ob izplačilu takšne vrste dohodka tudi davek obračuna v Sloveniji. Obdavčitev izplačila dobička v podjetju je odvisna predvsem od statusa izplačevalca (gospodarske družbe) in družbenika oziroma prejemnika. Pri tem se je treba vprašati, ali je prejemnik pravna ali fizična oseba in ali gre za domačega ali tujega rezidenta.
