Izključitev družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo je institut, ki ga definira Zakon o gospodarskih družbah. Izključitev družbenika iz podjetja se nanaša na postopek odstranitve določenega družbenika ali lastnika iz poslovnega subjekta, kot je družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) ali delniška družba (d.d.). Izključitev se lahko izvede iz različnih razlogov, kot so nesoglasja med družbeniki, neustrezno ravnanje ali drugi poslovni razlogi.
Kazalo
IZKLJUČITEV DRUŽBENIKA
Izključitev lahko definirajo že sami družbeniki v družbeni pogodbi, vsak izmed njih pa lahko (ne glede na vsebino družbene pogodbe) to vprašanje ureja s tožbo in zahtevo po izključitvi družbenika.
Na kakšen način se izključitev družbenika ureja v družbeni pogodbi?
Kot že omenjeno, je mogoče izključitev družbenika že vnaprej urediti v družbeni pogodbi, v kateri so natančno zapisani vsi pogoji, pod katerimi je izključitev mogoča, in način izvajanja. Če se o izključitvi družbenika odloča na skupščini na podlagi družbene pogodbe, ima tudi prizadeti družbenik pravico, da glasuje o svoji izključitvi. Zato je pomembno, da se družbeniki predhodno dobro seznanijo s pravnimi postopki in določili v družbeni pogodbi.
Izključitev družbenika je lahko določena že v sami pogodbi o ustanovitvi družbe, lahko pa se jo definira naknadno s spremembo družbene pogodbe. Pomembno je, da je takšna sprememba sprejeta vsaj s tričetrtinsko večino glasov. Izključitev družbenika iz družbe je možna le, če je določba o izključitvi dovolj natančna in nedvoumna. To pomeni, da razlogi za izključitev ne smejo biti pretirani in prestrogi, saj bi se na ta način kršili poslovni običaji.
Kdo lahko predlaga izključitev družbenika?
Izključitev družbenika lahko predlaga vsak družbenik, razen če družbena pogodba določa drugače. Družbena pogodba lahko tudi opredeli postopek odločanja in utemeljene razloge za izključitev družbenika, ki morajo biti ustrezno obrazloženi. Utemeljeni razlogi za izključitev družbenika lahko vključujejo krivdne razloge, kot so povzročanje škode družbi ali drugim družbenikom ter ravnanje v nasprotju z interesi družbe, ali pa nekrivdne razloge, kot so trajna bolezen ali družinski problemi, na katere družbenik nima vpliva. Poleg tega se lahko štejejo kot utemeljeni razlogi tudi tisti, ki niso neposredno povezani z delovanjem družbenika v družbi, vendar škodujejo družbi ali njenim interesom (npr. obsodba družbenika zaradi goljufije pri drugih poslih).
Izključitev družbenika je možna tudi, če obstajajo okoliščine, ko med družbeniki ni možno vzpostaviti primernega odnosa za dobro poslovanje družbe. Če delovanje ni možno v obliki, ki je določena v družbeni pogodbi, lahko družbenika izključijo. Pomembno je, da vsi družbeniki aktivno sodelujejo pri odločanju in ostalih zadevah v družbi.
Izključitev družbenika je v praksi večinoma zadnji korak in gre za skrajno obliko sankcioniranja družbenika. Zakon namreč določa načelo medsebojnega zaupanja in dolžnosti poštenega ravnanja med družbeniki. Izključitev družbenika pa ni utemeljena, če družbenik ni bil opozorjen na morebitne napake in nepravilnosti. Poleg tega je treba najprej ponuditi tudi druge možnosti, kot so ponudba za odkup deleža izključujočega družbenika, prostovoljni izstop in podobno.
Na kakšen način poteka izključitev družbenika?
Če je izključitev družbenika že opredeljena v družbeni pogodbi, se postopek začne s predlogom za izključitev, ki ga lahko poda en sam družbenik ali več družbenikov skupaj. Predlog mora jasno navajati zahtevo za izključitev, utemeljene razloge in ustrezno dokazno gradivo. Predlog za izključitev družbenika se nato vroči direktorju ali poslovodji, ki na podlagi predloga skliče skupščino. Predlog mora biti prav tako posredovan prizadetemu družbeniku, ki ima nekaj časa, da poda svoj odgovor. V nadaljevanju se na skupščini obravnava predlog za izključitev, prizadeti družbenik pa ima pravico predstaviti svoje stališče ostalim družbenikom. Na skupščini se sprejme sklep o izključitvi družbenika ali o tem, da izključitev ni primerna.
Kakšne možnosti ima izključeni družbenik?
Skladno z zakonom izključenemu družbeniku ni zagotovljeno posebno pravno varstvo. Vendar pa lahko vsak družbenik, vključno z izključenim družbenikom, izpodbija sklep skupščine. V primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika na podlagi sklepa registrsko sodišče presoja obstoj pogojev za izključitev na podlagi družbene pogodbe. Sodišče pregleda postopek in oceni, ali sta bila izključenemu družbeniku zagotovljena ustrezen zagovor in priložnost, da predstavi svoje stališče. Če sodišče ugotovi, da izključitev ni bila izvedena ustrezno in je sklep neveljaven, se sklep razveljavi in družbenik ostane v družbi. Če pa sodišče potrdi ustreznost sklepa skupščine, je izključitev dokončna.
Ali se lahko izključitev družbenika izvede tudi s tožbo?
Izključitev družbenika je v skladu z zakonom mogoča tudi s tožbo, ne glede na vsebino družbene pogodbe. Tožbo lahko vloži katerikoli družbenik, ne glede na to, ali je vplačal svoj delež v celoti ali ne, ter ne glede na njegov delež v družbi. Izjema so le družbe, ki imajo lastne deleže. Postopek izključitve družbenika na podlagi tožbe je podoben postopku na podlagi pogodbe. V praksi so razlogi za tožbo pogosto povzročanje škode drugim družbenikom ali družbi, ravnanje v nasprotju z dogovori in družbeno pogodbo, nesodelovanje družbenika in nevzdržni odnosi, oviranje rednega delovanja družbe, kršenje družbene pogodbe in podobno. Pomembno je, da so razlogi ustrezno utemeljeni in da ima izključeni družbenik priložnost, da pojasni svoje ravnanje.
Omeniti je treba, da med kršitve ne štejemo izvajanja pravic družbenika v skladu z zakonom in družbeno pogodbo. To pomeni, da družbenik, ki vloži tožbo, zaradi tega ne more biti sankcioniran. Sodišče na podlagi dokaznega gradiva presodi, ali obstajajo utemeljeni razlogi za izključitev družbenika. Družbenik lahko s sodbo sodišča izgubi svoj položaj ali pa ga ohrani, če sodišče ne more dokazati krivdnega razloga za izključitev.
Kako poteka izključitev družbenika, ko sta v družbi le dva družbenika?
Če ima družba le dva družbenika, velja, da prizadeti družbenik o svoji izključitvi ne bo glasoval. Iz tega izhaja, da ni možno sprejeti sklepa o izključitvi družbenika, razen v primeru, ko ima drugi družbenik potrebno večino. Večina je določena skladno z družbeno pogodbo. Če imata družbenika enakovredna deleža, velja, da je izključitev družbenika možna le po sodni poti (izključitev na podlagi sklepa skupščine torej ni mogoča).
Družbenik, ki je bil izključen, ima pravico do prejetja ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža. Družba mora to vrednost izplačati v treh letih od dneva, ko je bil družbenik izključen. Če je družbenik v družbo vložil stvarne vložke, ima namesto izplačila pravico zahtevati vrnitev pravic in stvari, ki izhajajo iz vložka.
