Inšpekcijski postopek se lahko začne na podlagi anonimne ali identificirane prijave.
Kazalo
Kaj je inšpekcijski postopek in kako se sproži?
Inšpekcijski postopek se začne na zahtevo stranke, in sicer tako, da stranka poda pobudo ali prijavo za inšpekcijski nadzor. Ob tem je seveda smiselno, da obstajajo določene kršitve osebe, zoper katero se bo postopek izvedel. Inšpekcijski nadzor izvaja inšpektorat, ki preverja spoštovanje zakonov in drugih predpisov. Inšpektor, kot uradna oseba inšpekcijskega organa, ima posebna pooblastila in odgovornost za preverjanje določenih subjektov.
Ali je oseba, ki prijavlja kršitev, zaščitena?
Na podlagi Zakona o zaščiti prijavitelja obstaja možnost prijave kršitve predpisov, ki so veljavni v Republiki Sloveniji. Zakon določa tudi, da se prijavitelje zaščiti, predvsem če kršitev zaznajo in prijavijo znotraj svojega delovnega okolja. Oseba lahko kršitev prijavi na notranjih ali zunanjih kanalih ali pa se takšna kršitev tudi javno razkrije. Začetek inšpekcijskega postopka na podlagi omenjenega zakona se torej začne v primeru, ko je kršitev izvedena znotraj delovnega okolja osebe, ki prijavlja kršitev.
Zunanja prijava se nanaša na prijavo kršitev predpisov enemu od 25 državnih nadzornih organov, kot jih določa zakon. V primeru prijave pristojni nadzorni organ za zunanjo prijavo obravnava prijavljeno kršitev iz svoje pristojnosti in po potrebi ponudi pomoč oziroma zaščito osebi, ki je kršitev prijavila. Zunanja pot za prijavo je možna, če notranja pot ni vzpostavljena, če notranje prijave ni bilo mogoče obravnavati ali če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja nevarnost povračilnih ukrepov. Zunanje prijave so varno šifrirane in dostavljene izbranemu nadzornemu organu. Ta organ seveda identitete prijavitelja ne sme razkriti. Sama prijava pa se lahko poda tudi povsem anonimno. Te prijave so možne tudi, če prijavitelj meni, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Na kakšen način poteka zunanja prijava informacij o kršitvah v delovnem okolju?
Kršitve je mogoče prijaviti elektronsko prek ustrezne vloge. Ko pristojni organ prejme takšno prijavo, ima sedem dni časa, da se odloči o nadaljnji obravnavi. Če postopek v treh mesecih ni zaključen, mora organ prijavitelja obvestiti o trenutnem stanju postopka.
Kdo vse lahko poda pobudo za inšpekcijski postopek?
Vsaka oseba, ki zazna morebitne nepravilnosti v kateremkoli postopku, ima pravico podati pobudo za inšpekcijski nadzor. Vendar je pomembno razumeti, da taka pobuda še ne pomeni avtomatične uvedbe inšpekcijskega postopka, ampak služi zgolj kot osnova za odločitev organa o morebitni uvedbi postopka. Vse prejete pobude se zabeležijo in kategorizirajo v skladu z merili, določenimi v internih aktih organa.
Kakšna so merila za uvedbo inšpekcijskega postopka?
Odločitve glede uvedbe inšpekcijskih postopkov temeljijo na določenih prednostnih merilih. Tako se nekatere pobude obravnavajo z večjo nujnostjo v skladu s temi merili. Največjo prednost imajo prijave, ki nakazujejo morebitno ogroženost zdravja, življenja posameznikov ali javne varnosti, pa tudi tiste, ki opozarjajo na ogroženost premoženja večje vrednosti.
Inšpekcijski postopek se uvede izključno na podlagi uradne dolžnosti. Pri odločitvi o uvedbi samega postopka je odločilna presoja pristojnih organov, ki se na podlagi prijave odločijo, ali bo postopek izpeljan ali ne. Oseba, ki je podala prijavo, ni udeležena v postopku, ampak ima pravico, da se jo obvesti, ali bo inšpekcijski postopek uveden ali ne. Inšpektorat je dolžan zagotavljati zaupnost informacij in virov, povezanih z inšpekcijskim postopkom.
Kako se opravlja inšpekcijski nadzor?
Inšpekcijski nadzor oziroma inšpekcijski postopek je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem predpisov in zakonov. Inšpektorji inšpekcijski postopek oziroma nadzor izvajajo kot uradne osebe, kar pomeni, da imajo posebna pooblastila in odgovornost. Pri izvajanju nadzora morajo delovati samostojno, kot jim nalagajo materialni in procesni predpisi. To pomeni, da imajo avtonomijo pri odločanju o izbiri zakonsko dopustnih dejanj v okviru inšpekcijskega postopka. Sami se odločajo tudi o izboru dokazov ter o ukrepih, ki jih nameravajo izvesti glede na ugotovitve. V situacijah, ko je na voljo več možnih ukrepov, morajo inšpektorji upoštevati načelo sorazmernosti in izbrati ukrep, ki najbolje ustreza ugotovljenemu dejanskemu stanju.
Inšpekcijski postopek in nadzor ureja Zakon o inšpekcijskem postopku. V njem so zapisani in jasno določeni splošna načela nadzora, organizacija inšpekcij, pravice in dolžnosti, položaj inšpektorjev, pooblastila, postopek nadzora ter vse ostale podrobnosti, vezane na inšpekcijski postopek.
Katera so področja nadzora inšpekcijskega postopka?
Inšpekcijski nadzor se lahko izvaja na različnih področjih, kot sta promet in energetika. To vključuje nadzor nad železniškim, letalskim in pomorskim prometom ter preverjanje skladnosti na področju oskrbe z energijo, obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo in drugimi povezanimi temami.
Inšpekcijski nadzor se prav tako izvaja na področju okolja, zlasti v zvezi s problematiko podnebnih sprememb, ravnanjem z odpadki, kakovostjo zraka, hrupom, industrijskim onesnaženjem in drugimi povezanimi okoljskimi vprašanji.
Kaj je inšpekcijski svet?
Inšpekcijski svet je medresorsko delovno telo, ki usklajuje delo in dosega večjo učinkovitost različnih inšpekcij. Vodi ga minister, ki je pristojen za upravo. Poleg ministra lahko inšpekcijski svet vodi tudi oseba, ki jo minister pooblasti. Člani sveta so glavni inšpektorji ali predstojniki organov oziroma poslovodni organi oseb javnega prava, v katerem deluje inšpekcija.
Kateri so pogoji za opravljanje nalog inšpektorja?
Za inšpektorja se lahko imenuje oseba z ustrezno izobrazbo, kot je določeno z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Poleg formalne izobrazbe je lahko za inšpektorja imenovana tudi oseba z ustreznimi delovnimi izkušnjami, določenimi po zakonu, ali oseba, ki je uspešno opravila strokovni izpit za inšpektorja. Izjemoma je inšpektor lahko tudi oseba, ki nima strokovnega izpita, ampak mora slednjega opraviti najkasneje v roku šestih mesecev od dneva imenovanja. Če oseba nima strokovnega izpita, lahko še vedno opravlja posamezne naloge, kot so priprava analiz, zbiranje informacij in podobno.
Pomembno je, da se inšpektor redno usposablja skladno s programom, ki ga predpiše pristojna oseba.
Kako je sestavljen strokovni izpit?
Strokovni izpit je sestavljen iz številnih področij, in sicer iz področja upravnega postopka in upravnega spora, postopka vodenja in odločanja o prekrških ter postopka inšpekcijskega nadzora. Podroben program samega strokovnega izpita, postopek opravljanja, postopek prijave in podobno pa so predmet določitve ministra, ki je pristojen za upravo.
Strokovni izpit za inšpektorja se opravlja pred izpitno komisijo. Člane komisije ter izpraševalce določi minister, pri čemer je ključno, da so te osebe priznani strokovnjaki na relevantnih izpitnih področjih. Kandidat lahko na stroške organa k strokovnemu izpitu pristopi največ dvakrat. Pri tem se celotno opravljanje izpita šteje kot en pristop. Inšpektor, ki uspešno opravi strokovni izpit za inšpektorja, mora nato opraviti še strokovni izpit iz upravnega postopka ter poseben preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku. Uradnik, ki opravi strokovni izpit, opravi tudi del izpita za inšpektorja, ki po sami vsebini ustreza opravljenemu strokovnemu izpitu. Oseba je strokovni izpit za inšpektorja opravila, če ima opravljen pravniški državni izpit.
