Davek na dobiček podjetja morajo plačati tako samostojni podjetniki kot tudi pravne osebe.

Samostojni podjetniki plačajo davek na podlagi dejavnosti, iz naslova katere so prejeli prihodke. Strokovno davku na dobiček rečemo tudi davek od dohodka iz dejavnosti ali davek na dohodek pravnih oseb (če gre za obdavčitev družbe).

Kako je obdavčen dobiček samostojnega podjetnika?

Višina davka na dobiček podjetja pri samostojnem podjetniku je odvisna od davčne osnove. Ob tem je treba omeniti, da sta lahko davčna osnova in sam dobiček samostojnega podjetnika popolnoma različna. Samostojni podjetnik ima ob ustanovitvi s. p.-ja oziroma vsako leto znova možnost, da se sam odloči, kaj bo predstavljalo njegovo davčno osnovo. Obdavčen je lahko na podlagi davčnih stopenj iz dohodninske lestvice ali na podlagi splošne davčne stopnje.

V primeru, ko se samostojni podjetnik odloči, da bo njegov dobiček obdavčen kot dohodnina, velja, da mora imeti obvezno urejeno knjigovodstvo, da hrani vse prejete in izdane račune ter ostalo dokumentacijo, da prikaže svoj dobiček na koncu leta itd. Če je samostojni podjetnik v opazovanem letu naredil izgubo, davka ne plača. V omenjenem primeru je dobiček izračunan kot davčno priznani prihodki, od katerih se odštejejo davčno priznani odhodki. Na dobiček se nato aplicira davčna stopnja iz dohodninske lestvice, nakar dobimo davek na dobiček, ki je obračunan kot dohodnina.

Kako je oblikovana davčna lestvica pri dohodnini davka na dobiček samostojnega podjetnika?

Če vzamemo za primer samostojnega podjetnika, ki je zaslužil 30.000 dobička, se njegov obračun davka izračuna tako, da se prvih 8.500 evrov obdavči s 16-% davčno stopnjo, do 25.000 evrov je obdavčen po stopnji 26 %, med 25.000 in 50.000 pa po stopnji 33 %. Glede na to, da je podjetnik zaslužil 30.000 evrov, lahko pričakujemo, da bo plačal 7.300 evrov davka na dobiček. Prvih 8.500 evrov je tako obdavčenih s 1.360 evri davka, vrednost dobička med 8.500 in 25.000 bo obdavčena s 4.290 evri dobička, zadnjih 5.000 evrov pa bo obdavčenih s 1.650 evri. Seštevek vseh omenjenih davkov je torej 7.300 evrov.

Koliko znašajo davčne olajšave davka na dobiček podjetja?

Vsak podjetnik pa ima pravico tudi do nekaterih davčnih olajšav. Davek na dobiček podjetja je na račun davčnih olajšav tako nižji. Davčne olajšave zmanjšajo dobiček in tako posledično zmanjšajo tudi davčno osnovo. Od dobička odštejemo davčne olajšave, da dobimo davčno osnovo. Na davčno osnovo nato apliciramo davčno stopnjo (npr. več davčnih stopenj, ki jih določa dohodninska lestvica), da dobimo davek na dobiček podjetja. V tem primeru se dobiček razlikuje od davčne osnove. Splošna davčna olajšava znaša 3.500 evrov in jo lahko uveljavlja vsak podjetnik. V tem primeru bi bila davčna osnova podjetnika, ki je zaslužil 30.000 evrov, enaka 26.500 evrom. Njegov davek bi po zgornjem načinu izračuna v primeru uveljavitve splošne davčne olajšave znašal 6.145 evrov.

Kateri je še možen način izračuna davka na dobiček podjetja?

Podjetnik se lahko odloči tudi, da bo svoj dobiček obdavčil na podlagi norminacij, oziroma z 20-% davčno stopnjo. Če se podjetnik odloči za takšno obliko obdavčitve, velja, da mu knjigovodstva ni treba voditi. Prav tako velja, da mora vseeno skrbno hraniti vse prejete in izdane račune od poslovanja. Obdavčitev po omenjeni metodi poteka tako, da mora podjetnik ob koncu leta sešteti vrednost vseh izdanih računov in od tega odšteti 80 %. Teh 80 % predstavljajo stroški, ki jih država prizna ne glede na to, ali je imel podjetnik stroške ali ne. Maksimalna možna vrednost priznanih stroškov je 80.000 evrov za samostojne podjetnike in 40.000 evrov za popoldanske s. p.-je. Omenjena razlika med vsemi prihodki (seštetimi iz izdanih računov) in 80 % odhodkov, ki jih priznava država, predstavlja davčno osnovo za izračun davka. Na to davčno osnovo mora nato plačati davek v višini 20 % od davčne osnove. V tem primeru velja, da mu davčne olajšave ne pripadajo.

Če kot primer navedemo podjetnika, ki je v prejšnjem letu ustvaril za 40.000 evrov prihodkov, od teh prihodkov odštejemo 80 %, ta razlika pa predstavlja dobiček. V omenjenem primeru bi dobiček znašal 8.000 evrov, na ta dobiček pa nato apliciramo 20-% davčno stopnjo. Posledično davek na dobiček podjetja znaša 1.600 evrov.

Kako pa je obdavčen dobiček podjetja, ki je pravna oseba?

Davku na dobiček podjetja z drugo besedno zvezo rečemo tudi davek na dohodek pravnih oseb. Med obdavčitvijo samostojnega podjetnika in davkom na dobiček podjetja obstajajo določene razlike. Davek na dobiček podjetja se izračuna po davčni stopnji 19 %, davčna stopnja pa je neodvisna od višine dobička podjetja. Treba je omeniti, da lahko tudi podjetja davek plačajo na način, s katerim se davek plača od osnove, ki je izračunana kot razlika med prihodki in 80 % priznanih odhodkov. Tudi v tem primeru izračuna je davčna stopnja enaka 19 %. Če se lastnik podjetja odloči, da si bo dobiček izplačal, mora ob tem plačati 27,5-% davčno stopnjo.

Praktični primer obdavčitve podjetja je naslednji. Če si predstavljamo, da je podjetje ustvarilo 50.000 evrov prihodkov, se mu ob tem lahko upošteva 30.000 evrov davčno priznanih odhodkov. V tem primeru znaša dobiček podjetja 20.000 evrov, na ta dobiček pa se aplicira 19-% davčna stopnja. Davek, ki ga mora podjetje plačati, znaša 3.800 evrov. Prav tako kot samostojni podjetnik pa lahko tudi podjetje uveljavlja nekatere davčne olajšave.

Davek na dobiček podjetja mora podjetje plačati najkasneje v 30 dneh od prejetja odločbe za plačilo davka na dobiček podjetja. Poleg davka mora podjetje plačati tudi višino akontacije davka na dobiček za tekoče leto. To v praksi pomeni, da bo davčni urad izračunal mesečne ali trimesečne obroke davka na dobiček podjetja, ki ga bo podjetje v tekočem letu moralo plačevati naprej. Tako bo podjetje plačalo davek za prejšnje leto in po obrokih naprej plačevalo davek za tekoče leto. Ob izteku leta bo podjetje ponovno izračunalo svoj dobiček in davek na dobiček podjetja, ki ga mora plačati. Glede na to, da je davek podjetje že plačevalo sproti, se lahko zgodi, da je bil davek preplačan ali premalo plačan. V primeru presežka plačanega davka mora davčni urad podjetju povrniti preplačani davek. V primeru, da je podjetje plačalo premalo davka, pa mora slednjega doplačati. Če podjetje ni ustvarilo dobička, davčni urad povrne akontacijo davka in v prihodnje ne obračunava davka.

Naš odvetnik za davčno pravo ali očitek davčne utaje vam lahko pravno pomaga. V kolikor imate probleme s strani FURS ali želite svetovanje na področju davčnega prava, nas kontaktirajte. Naša odvetniška pisarna namreč zaposluje tudi davčne strokovnjake.

Ocena

ŠVICARSKI FRANKI

Švicarski franki – ali se vam splača imeti valuto CHF

Švicarski franki so tuja valuta, ki je veljala do leta 2008, za zelo stabilno. Švicarski franki so predstavljali nizko valutno tveganje .

bančno pravo

Bančno pravo

Bančno pravo je pravo, ki izhaja iz poslovanja s finančnimi in bančnimi trgi. Ureja ga Zakon o bančništvu. Glavni namen bančnega prava je, da definira in ureja dobre prakse v bančništvu ter služi kot pravni pripomoček za dobro vedenje dejavnosti bank in finančnih inštitucij.

oporoka pri notarju

Notarska oporoka in cena oporoke pri notarju

Cena oporoke pri notarju se razlikuje glede na kompleksnost oporoke. Naš odvetnik vam bo pripravil oporoko, ki jo bo nato overil naš notar.

odpoved pogodbe

Odpoved pogodbe o zaposlitvi in vzorec

Odpoved pogodbe mora biti pravilno urejena. Odpoved pogodbe se razlikuje glede na vrsto sklenjene pogodbe.

odsvojitev poslovnega deleža

Odsvojitev poslovnega deleža

Odsvojitev poslovnega deleža je postopek, v katerem družbenik svoj poslovni delež proda oziroma ga odsvoji na katerikoli drug način.

Prepis podjetja

Prepis podjetja

Prepis podjetja je postopek, v katerem se pravna oseba prepiše na drugega lastnika, ki je lahko družinski član ali pa tretja oseba.

DELITEV PODJETJA OB LOČITVI

Delitev podjetja ob ločitvi

Odvetnik za delitev podjetja ob ločitvi vam bo lahko pravno pomagal, da se bo premoženje, ki ga imata zakonca v podjetju, pravilno porazdelilo.

Pritožba zoper sklep o izvršbi

Pritožba zoper sklep o izvršbi vam omogoča dve možnosti – ali dolg v roku 8 dni po prejemu poravnate ali pa se odločite za ugovor zoper sklep o izvršbi.

Davek na premoženje

Davek na premoženje je davek, ki ga plačujejo fizične osebe glede na svoje premoženje, če imajo v lasti več kot eno nepremičnino, ne glede na njeno velikost. Davek na premoženje se ne plača v primeru, ko lastnik in družinski člani stalno prebivajo v nepremičnini in ta ni večja od 160 m2.

Izterjava dolga od podjetja zaradi neplačanega računa

Izterjave dolga od podjetja zaradi neplačanega računa ni uspešna kljub pravnomočnemu sklepu? Izterjava dolga je lahko za upnika naporna.

Davek na nepremičnine

Davek na nepremičnine je vrsta davka, ki ga plačajo lastniki nepremičnin in se obračunava glede na vrednost ter vrsto nepremičnine.

Davek na dediščino ali davek na dedovanje

Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje je davek, ki ga mora dedič plačati od svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je podedoval premičnino ali nepremičnino. Davek

POKLIČITE