OBDAVČITEV KRIPTOVALUT OZIROMA DAVKI NA KRIPTOVALUTE
Kljub temu, da so kriptovalute aktualne že kar nekaj let, v Sloveniji ne beležimo točnega podatka o obsegu trgovanja z njimi. Iz tega naslova obstaja velika verjetnost, da se fizične osebe lažje izognejo obdavčitvi kriptovalut. Kljub temu pa je vlada dala predlog, da bi bile kriptovalute obdavčene z 10-% davčno stopnjo, obdavčitev pa bi se izvedla v primeru unovčitve vsaj 15.000 evrov iz naslova kriptovalut. Obdavčitev kriptovalut bi bila izvedena enkrat letno, in sicer bi se davek obračunal na koledarsko leto.
Kazalo
Zakaj se je vlada odločila za obdavčitev kriptovalut oziroma davke na kriptovalute?
Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji je posledica povečanega obsega trgovanja in poslovanja z virtualnim denarjem. Vse več in več Slovencev se namreč odloči, da bo investiralo v kriptovalute, dobički pa so bili do nedavnega zakonsko neurejeni in neobdavčeni. Ministrstvo za finance je maja 2021 dalo v obravnavo prvi predlog, ki se nanaša na obdavčitev kriptovalut, ta predlog pa je začel veljati maja 2022. Kot že omenjeno, je predlog predvideval 10-% davčno stopnjo za fizične osebe ob nakupu kriptovalut in menjavi v fiat denar (v primeru, ko je v koledarskem letu skupno unovčenih vsaj 15.000 evrov). Možnost obdavčitve je tudi plačilo 20 % davka na dobiček iz naslova kriptovalut, ki predstavlja razliko med nakupno in prodajno vrednostjo virtualnega denarja.
Na predlog vlade glede obdavčitve kriptovalut je bilo kar nekaj komentarjev. Glavni komentarji so se nanašali na to, da je predlagana davčna stopnja previsoka in bi jo bilo treba znižati. Če se bo vlada odločila za spremembo zakonodaje glede obdavčitve kriptovalut, bodo prvi davki plačani že v letu 2023. Vlada je ocenila tudi, koliko bi znašali prihodki v državni proračun (na letni ravni) iz naslova kriptovalut. Okvirna vrednost priliva bi znašala od 100.000 evrov do pol milijona letno.
Podrobnih ocen o dejanskem trgovanju s kriptovalutami v Sloveniji in rudarjenjem valut ni. Prav tako ne obstaja uradni podatek o vrednosti obdavčitve kriptovalut. Če dobiček oziroma dohodek ni bil ustvarjen na podlagi opravljanja dejavnosti, se takšen dohodek ne more všteti v dohodnino, kar pomeni, da mora vlada za obdavčitev kriptovalut ustvariti popolnoma nov sistem obdavčitve. Trenutno velja, da morajo fizične osebe, ki trgujejo z virtualnim denarjem in imajo prijavljeno dejavnost za trgovanje, tudi plačati davek. Tako pridobljen dobiček se všteje v dohodnino ali pa se obračuna kot davek na kapitalski dobiček.
Kako pa je z rudarjenjem kriptovalut?
Rudarjenje kriptovalut je na podlagi standardne klasifikacije dejavnosti opredeljeno kot dejavnost obdelave podatkov in povezanih dejavnosti, trgovanje z virtualnim denarjem (med katerega sodijo tudi kriptovalute) pa je definirano kot druga nerazvrščena spremljajoča dejavnost za poslovanje. Davčni urad obračun davkov vodi na podlagi standardne klasifikacije dejavnosti, kar pomeni, da v primeru trgovanja in rudarjenja kriptovalut teh statistik ni. Trenutno so podatki o dobičkih, ki so del poslovanja s kriptovalutami, vključeni v obračune kot princip samoobdavčitve. Pri tem principu ni razvidna vsebina prihodkov.
Katere so prednosti obdavčitve kriptovalut oz. davkov na kriptovalute?
Obdavčitev kriptovalut bi prinesla številne prednosti. Glavna med njimi bi bila ta, da davčni urad ne bi več ugotavljal in preverjal, koliko transakcij je bilo izvršenih s strani zavezanca in kolikšen obseg poslovanja s kriptovalutami je opravil posamezni zavezanec. Namesto tega bi vsak zavezanec zase posredoval pravilne podatke, ob zatajitvi pa bi ga doletele globe in denarne kazni.
Davčni urad trenutno za vsak primer posebej ugotavlja, ali gre pri trgovanju s kriptovalutami za dejavnost ali ne. Med odločilnimi dejavniki sta vrednost prometa in število transakcij, ki jih posamezni zavezanec opravi. Kljub temu, da zavezanec trgovanja s kriptovalutami ali rudarjenja ne prijavi kot dejavnost, lahko davčni urad to obravnava kot dejavnost. Če zavezanec opravlja dejavnost iz naslova trgovanja ali rudarjenja, mora na podlagi zakonodaje to dejavnost tudi vpisati v sodni register in plačati pripadajoči davek.
Kako davčni urad išče kršitelje in kakšne so sankcije v primeru kršitev?
Davčni urad nad trgovanjem in rudarjenjem kriptovalut izvaja reden nadzor. Ena izmed večjih kršitev je bila ugotovljena leta 2019, ko so pri zavezancu ugotovili, da je opravljal dejavnost rudarjenja kriptovalut na črno, urad pa ga je sankcioniral z globo v vrednosti 100.000 evrov. Globa je bila posledica neprijavljene dejavnosti, ki pa je zavezancu prinašala redne in visoke dohodke. Omeniti je treba, da davčni urad ne izda denarne kazni, ampak od zavezanca dejansko zahteva, da vloži samoprijavo, na podlagi katere mora nato plačati precej visok davek (v tem primeru 100.000 evrov).
Druga oblika kršitev se nanaša na to, da zavezanec sploh ne odda davčnega obračuna ali pa ga na davčni urad ne odda pravočasno. Poleg tega za kršitev velja tudi, če so podatki v obračunu nepravilni ali pomanjkljivi, saj se na podlagi teh davek ne obračuna pravilno. Za kršitev šteje tudi, če plačnik davka ne izpolni obveznosti glede obračuna in plačila za davčni odtegljaj za drugega davčnega zavezanca. Enako velja za trgovanje s kriptovalutami na črno in kršitve glede izdajanja računov ter obračunavanja DDV.
Kakšen je obseg davčnega primanjkljaja zaradi neprijavljene dejavnosti trgovanja s kriptovalutami?
Leta 2018 je bilo ugotovljenih za skoraj 25 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti, ki so nastale zaradi trgovanja ali rudarjenja kriptovalut. Največji primanjkljaj v davčnem proračunu je predstavljal primanjkljaj v davku od dohodkov pravnih oseb, in sicer kar za 13 milijonov evrov. Razliko so predstavljali ostali davki. Leto kasneje je bilo dodatno pobranih še za skoraj 2,5 milijona evrov davka, večino pa so predstavljali davki na finančne storitve (in sicer skoraj 2,2 milijona evrov), razliko so spet predstavljale ostale oblike davkov. V letu 2020 je bilo ugotovljenih za 2 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, ki so nastale na podlagi trgovanja s kriptovalutami. Ponovno je največji delež predstavljal primanjkljaj iz davka na dohodek pravnih oseb, ki je znašal dobro polovico vseh davkov. Ugotovimo lahko, da je vladi in davčnemu uradu s svojim nadzorom uspelo doseči, da je davčni primanjkljaj vsako leto nižji, saj je bil z vsakim letom dodatno poostren nadzor nad izvajanjem poslov s kriptovalutami.
