Ureditev meje med sosedi

Ureditev meje med sosedi je postopek, s katerim se določi jasna in natančna meja med dvema sosednjima zemljiščema ali nepremičninama. To je lahko pomembno, da se preprečijo morebitni spori in konflikti v prihodnosti, povezani z lastništvom zemljišča. Če ste s svojim sosedom v nenehnem sporu zaradi meje parcel, se seveda lahko vedno obrnete tudi na odvetnika za ureditev meje med sosedi.

V katerih primerih pride do ureditve meje med sosedi?

Ureditev meje med sosedi je postopek, do katerega pride, če stranka ne ve, kje v naravi poteka meja ali če parcele sosedov niso jasno označene z mejniki. Poleg tega je ta postopek smiselno uporabljati, če zaradi nepoznavanja meja pride do spora med sosedi. Če do ureditve meje s sosedi pride, se lahko uredi le del parcelne meje ali pa celotne meje. V slednjem primeru se vsakemu sosedu ponovno izračuna površina parcele.

Ob tem je treba omeniti, da ureditev meje med sosedi ni stalna praksa v mestih in urbanih središčih, kjer so po večini meje že urejene. Gre za prakso, ki se dogaja predvsem na podeželju, na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih. Dokler narava sosedov ni takšna, da bi jih motilo, če morda sosed uporablja dodaten meter njihove zemlje, je vse v redu. Težave se pojavijo tedaj, ko soseda zmoti uporaba njegovega zemljišča s strani drugega soseda. Če ne obstaja možnost dogovora med njima, seveda za ureditev spora posreduje drug organ oziroma tretja oseba.

Kako poteka postopek ureditve meje s sosedi?

V prvem koraku mora stranka najprej naročiti geodeta in njegove storitve pri izbranem geodetskem podjetju. Nato to podjetje in geodet, ki obravnava primer, razpiše mejno obravnavo. Nanjo so povabljeni vsi lastniki parcel, katerih parcele med seboj mejijo. Med procesom obravnave se izdela zapisnik, na podlagi katerega je možno vedno pogledati, kako je obravnava potekala. Če se lastniki z mejami strinjajo, se meje označijo z mejniki. V primeru spora in nesoglasja pa ureditev meje s sosedi na takšen način ni možna. Tedaj postane meja sporna in je ni moč označiti z mejniki. Spor privede do tega, da geodetska uprava razpiše ustno obravnavo. V primeru soglasja se na geodetsko upravo odda elaborat, uprava pa izda odločbo o evidentiranju ureditve meje med sosedi.

Proces ureditve meje med sosedi in evidentiranja meja je definiran v zakonu o evidentiranju nepremičnin in v pravilniku o evidentiranju podatkov o zemljiškem katastru. Osnova za proces sta vloga za ureditev meje in elaborat. Slednjega oblikuje geodetsko podjetje oziroma geodet, ta pa je sestavni del prilog. Na drugi strani mora vlogo oddati eden izmed lastnikov, skupni lastnik ali pa solastniki parcele, ki meji na drugo parcelo. Kot že omenjeno, se postopek ureditve meja izpelje na obravnavi, povabilo na obravnavo pa morajo prejeti vse udeležene stranke vsaj osem dni prej. Lastniki se z mejo, ki jo je določil geodet, strinjajo, ali pa sami pokažejo in skušajo dokazati, kje naj bi potekala meja v naravi. Če nobenega od lastnikov ni na obravnavi, se ta ne izvede.

Upravni postopek za ureditev meje med sosedoma

Za ureditev meje je najlažje poskrbeti z upravnim postopkom, vendar pa morajo k temu soglašati vsi lastniki sosednjih parcel. Taka ureditev ali določitev meje je možna, kadar se sosednje strinjajo o poteku meje oziroma jo vsi želijo urediti. Upravni postopek lahko v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN) zahteva lastnik parcele, pa tudi njen solastnik ali skupni lastnik.

Potek uspešnega upravnega postopka za določitev meje:

• geodet izmeri meje parcel oziroma izvede tako imenovano mejno obravnavo, na kateri bo primerjal mejo v naravi s tem, kako je meja določena v zemljiškem katastru;
• v primeru, da se lastniki parcel strinjajo s potekom meje, ki jo predlaga geodet, ta izdela elaborat, geodetska uprava pa izda odločbo;
• na podlagi odločbe geodetske uprave se meja vpiše v zemljiški kataster.

V primeru, da se sosedje ne strinjajo o poteku meje, je vseeno možno zahtevati upravni postopek, v katerem se izvede mediacija, s katero se skuša sprejeti dogovor. Če veste, da se s sosedi glede poteka meje ne strinjate, je dobro, če vas na mediaciji spremlja odvetnik, ki se spozna na to področje, prav tako pa se je z njim pametno posvetovati že pred samo mediacijo oziroma pred začetkom upravnega postopka. Tako boste lahko v njem uveljavili svoje interese ter jih z njegovo pomočjo tudi pravno zaščitili, če bo to potrebno.

Kako poskrbeti za ureditev meje

Za ureditev meje je vsekakor smiselno poskrbeti. Če meja parcele namreč ni določena, je to lahko velika ovira pri:

• prodaji parcele,
• razdelitvi parcele na več parcel oziroma parcelaciji,
• pridobivanju gradbenega dovoljenja,
• dokazovanju lastništva,
• različnih upravnih postopkih,
• dokončni razrešitvi konfliktov s sosedi, ki se lahko vlečejo več generacij.

Za ureditev meje lahko poskrbimo z upravnim postopkom, ki pride v poštev, če imamo za to soglasje sosedov in je določitev poteka meje v interesu vseh lastnikov sosednjih parcel. V primeru, ko se s sosedom glede določitve meje nikakor ne morete dogovoriti ali pa je to vir že več let trajajočega konflikta, pa je potreben sodni postopek določitve meje med parcelama.

Sodni postopek določitve meje med sosednima parcelama

V primeru, da meje ni možno urediti z upravnim postopkom, o določitvi meje odloča sodišče, ki s sklepom določi njeno ureditev, to pa se vpiše tudi v zemljiški kataster. Sodišče o meji odloča trifazno:

• glede na močnejšo pravico,
• glede na zadnjo mirno posest,
• glede na pravično oceno.

Pri tem se vedno upošteva tudi stanje v naravi ter ureditev meje v katastru. Sodna določitev meje lahko poteka po pravdnem ali nepravdnem postopku, pomemben del tega pa je tudi dokazni postopek, v katerem sodelujejo različni izvedenci, opravi pa se tudi zaslišanje vpletenih strank in prič.

Ali lahko sosedje sami med seboj definirajo meje?

Če se vsi lastniki skupaj soglasno strinjajo o meji med svojimi parcelami, je potek postopka precej enostaven. Nova meja se vpiše v zemljiški kataster in z vpisom tudi začne veljati. Mejo lahko predlaga tudi geodet na podlagi trenutne meje, ki je zapisana. Tedaj mora geodet obstoječo mejo izbrisati in jo ponovno označiti kot predlagano mejo. Če se lastniki o meji med seboj ne strinjajo, skuša zadevo najprej urediti geodet tako, da jim pomaga najti skupno rešitev. V praksi se je pokazalo, da obstaja izredno majhna verjetnost, da bo geodetu uspelo zadevo urediti. Tedaj geodet lastnike pozove, naj pokažejo, kako bi meja morala potekati. Vsako možnost geodet tudi izmeri ter jo vriše v elaborat.

Če se kateri izmed lastnikov ne odzove na povabilo o merjenju in vrisovanju meje, se šteje, da se z mejo, ki jo je določil geodet, strinja. V tem primeru se proces nadaljuje na Geodetski upravi, ki pregleda vlogo za elaborat in preveri, ali vloga vsebuje vse potrebne elemente. Pomembno je tudi, da so bili vsi lastniki pravilno in pravočasno pozvani na merjenje.

Kateri so možni scenariji, če se lastniki ne strinjajo s predlagano mejo?

Če geodetski urad ugotovi, da se obravnave o meji niso udeležili vsi lastniki, jih najprej še enkrat pozove, naj se izjasnijo glede predlagane meje. V primeru, da se na poziv ne odzovejo, geodetski urad meni, da se s predlagano mejo strinjajo. Če kljub vsem predlaganim rešitvam lastniki še vedno ne najdejo skupne meje in se ne morejo dogovoriti, spor rešujejo na sodišču. V trenutku, ko se spor o ureditvi meje med sosedi prenese na sodišče, se postopek urejanja meje s sklepom zaključi. Sodišče je nato pristojno za to, ali bo postopek zavrnilo, zavrglo ali ustavilo. V omenjenih primerih se nato postopek vrne nazaj na geodetski urad, v zemljiški kataster pa se vpiše meja, ki jo je sprva predlagal geodet. Tudi sodišče ima pristojnost, da določi mejo. V tem primeru se v kataster evidentira meja, ki jo je določilo sodišče.

Ureditev meje v mejnih ali lastninskih sporih

Včasih dolgotrajne konflikte glede meje pomaga prekiniti že premišljeno sestavljen dopis odvetnika ali pa ta vsaj poskrbi za to, da se vse sprte strani dobijo na mediaciji in skušajo na njej določiti mejo po izvensodni poti. V primeru, da to ni možno, pa je pomoč odvetnika sploh nujna, saj bo treba vložiti tožbo oziroma sprožiti sodni postopek za določitev meje. Naša odvetniška pisarna vam lahko strokovno svetuje in vas uspešno zastopa v naslednjih zadevah:

• pri ureditvi meje in različnih mejnih sporih,
• v primeru sporne meje,
• pri določitvi meje v upravnem postopku,
• pri mediaciji glede določitve meje,
• v sodnem postopku določanja meje,
• pri določitvi služnosti ali nujne poti,
• pri sporih o priposestvovanju,
• v lastninskih sporih,
• pri urejanju stanja v zemljiški knjigi,
• pri parcelaciji,
• motenje posesti,
• pri različnih drugih zadevah, ki se uvrščajo v sosedsko pravo.

Ureditev meje in kdaj gre za mejni ali lastninski spor?

Za mejni spor pri ureditvi meje gre le v primeru, da je sporen potek meje, ne pa lastništvo dela zemljišča, kjer poteka meja. V tem primeru gre za lastninski spor, ki se ga rešuje drugače kot mejni spor. Pred izbiro ustreznega načina ali postopka za ureditev meje se je zato smiselno obrniti na pravnika, ki bo preučil vašo zadevo ter vam pojasnil, kako bi bilo najbolj smiselno ukrepati v vašem primeru. Pri ureditvi meje, sosedskih, mejnih in lastninskih sporih vam lahko uspešno pomaga tudi naša odvetniška pisarna.

Ali lahko za pomoč za ureditev meje s sosedi prosim tudi odvetnika?

Poznavalec zakonov in prava vam bo pomagal pri postopkih ureditve meje s sosedi in vas zastopal na sodišču, če soglasen dogovor ne bo dosežen. Naši izkušeni odvetniki vam bodo z veseljem svetovali in vas vodili skozi celoten proces ureditve meje med sosedi.