Delitev gozda poteka na način, da se gozd parcelira. Za gozdove, ki so manjši od 5 hektarjev, se parceliranje ne more izvesti. Obstajajo pa izjeme, ki so navedene v zakonu o gozdovih.
Delitev gozda ali gozdne parcele
Le zemljiške parcele, ki predstavljajo gozd in so manjše od 5 hektarjev, se lahko delijo, in sicer v naslednjih primerih:
- na takšni zemljiški parceli, ki je gozd, ne sme biti v prostorskem aktu določena namenska raba,
- če je delitev gozda oziroma gozdne parcele nujno potrebna za gradnjo infrastrukture,
- če je gozdna parcela v solastnini z RS ali lokalno skupnostjo.
Pri postopku delitve gozda, ki je manjši od 5 hektarjev, mora strokovnjak geodet priložiti izjavo občine, ki potrjuje, da se gozd deli z določenim namenom.
Vendar pa je formalna delitev možna tudi za manjše parcele, ki ne presegajo 5 hektarjev. Najprej se določi meja gozdne parcele, nato se postavijo mejniki na trolomih in lomih parcele, ki formalno delijo gozdne parcele. Nato se izračuna velikost površine formalno razdeljenih gozdnih parcel in izdela skica, ki je priloga k pogodbi med solastniki gozda. Za delitev gozda, tudi če je manjši od 5 hektarjev, je potrebno soglasje vseh solastnikov gozdne parcele.
Kako poteka delitev zemljiške parcele, ki predstavlja gozd?
Delitev gozdne parcele se izvede s postopkom parcelacije, pri katerem se gozdno zemljišče deli ali združuje. Parcelacija omogoča, da gozdna parcela postane samostojna parcela z lastno parcelno številko, pri čemer se obstoječa številka gozdne parcele briše in nastane nova.
Kdo lahko vloži zahtevo za delitev gozda?
Predlog za delitev solastnine, ki predstavlja gozdno zemljišče oziroma gozd, lahko vloži lastnik gozdne parcele. V primeru več solastnikov pa morajo vsi solastniki gozda vložiti zahtevo za delitev gozda. Vlogi za začetek upravnega postopka parcelacije gozda je treba priložiti elaborat, ki ga pripravi geodet. Elaborat parcelacije gozda vsebuje razporeditev parcel in mej gozdnih zemljišč. V nekaterih primerih je pred parcelacijo potrebno tudi urejanje meja za tiste meje, ki še niso urejene.
V nekaterih primerih se lahko pojavijo nesoglasja glede urejanja gozdnih mej, kar lahko zahteva vključitev sodnega postopka ali pa predhodni opomin pred tožbo s strani nezadovoljnega lastnika gozdnega zemljišča.
