RAZLIKA MED POGODBO O PREUŽITKU IN POGODBO O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku

V slovenskem civilnem pravu sta najpogostejši pogodbi, s katerima starejše osebe in drugi lastniki nepremičnin urejajo svojo prihodnost ter prenos premoženja, pogodba o preužitku in pogodba o dosmrtnem preživljanju. Čeprav se pogodbi na prvi pogled zdita podobni in ju v praksi včasih celo zamenjujemo, med njima obstajajo pomembne razlike, ki bistveno vplivajo tako na pravne posledice kot tudi na vsakdanje življenje pogodbenih strank.

Prav zato je razumevanje razlik med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju bistveno za pravilno odločitev o tem, katera oblika pogodbenega razmerja je v določeni situaciji primernejša.

Kaj je pogodba o preužitku?

Pogodba o preužitku je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ) in pomeni pogodbo, s katero preužitkar (lastnik nepremičnine, tj. običajno starejša oseba) prenese svojo nepremičnino ali drugo premoženje na drugo osebo (prevzemnika preužitka), ta pa se zaveže, da mu bo do konca življenja zagotavljal določene storitve. Najpogosteje gre za nastanitev, prehrano, nego, pomoč pri vsakodnevnih opravilih in podobno. Preužitek je torej razmerje z izrazito socialno in osebno naravo.

V praksi to pomeni, da preužitkar postane odvisen od pomoči druge osebe, medtem ko prevzemnik preužitka v zameno pridobi lastninsko pravico na premoženju, pogosto že ob sami sklenitvi pogodbe. Preužitkar pa praviloma obdrži pravico do bivanja oziroma užitka na nepremičnini vse do svoje smrti. Prav ta vidik predstavlja bistveno razliko med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je prav tako urejena v OZ. Gre za pogodbo, s katero se ena stranka (preživljavec) zaveže, da bo drugo stranko (preživljanca) preživljala do njegove smrti, preživljanec pa se v zameno zaveže, da bo po svoji smrti preživljavcu prepustil določeno premoženje. Ključni element te pogodbe je torej trenutek prenosa lastninske pravice, saj se ta izvrši šele po smrti preživljanca.

Prav čas prenosa lastninske pravice predstavlja bistveno razliko med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku. Pri dosmrtnem preživljanju preživljavec lastninsko pravico pridobi šele po smrti preživljanca, medtem ko se pri preužitku prenos lastništva običajno zgodi že ob sklenitvi pogodbe.

Najpomembnejša razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju je trenutek prenosa premoženja.

  • Pri pogodbi o preužitku pride do takojšnjega prenosa lastninske pravice na prevzemnika preužitka, pri čemer si preužitkar lahko izgovori pravico do bivanja oziroma užitka.
  • Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa se lastninska pravica prenese šele po smrti preživljanca, kar pomeni, da ta do svoje smrti ostane lastnik premoženja.

Ta razlika ima velike praktične in pravne posledice, zlasti v primerih, ko pride do spora med pogodbenima strankama ali do nezadovoljstva s strani svojcev.

Pravne posledice za dedovanje

Pomembna razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pokaže tudi pri vprašanju dedovanja. Ker se pri pogodbi o preužitku lastninska pravica prenese že za časa življenja preužitkarja, tako premoženje ne sodi več v zapuščino. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa se prenos lastninske pravice izvede šele po smrti preživljanca, zato ima pogodba učinek, podoben oporoki.

To pomeni, da dediči pri pogodbi o preužitku praviloma nimajo več pravic do prenesenega premoženja, medtem ko se pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju lahko odpre vprašanje, ali gre morda za prikrito darilno pogodbo ali celo za oporoko. Sodišča so zato pri presoji tovrstnih razmerij še posebej pozorna na dejanske okoliščine in na namen pogodbenih strank.

Odnos med pogodbenimi strankami

Pri odločanju, katera oblika pogodbe je primernejša, je treba upoštevati tudi naravo odnosa med strankama. Pogodba o preužitku je praviloma ustreznejša, kadar obstajata zaupanje in tesna vez – najpogosteje med staršem in otrokom ali med bližnjimi sorodniki. Pogodba o dosmrtnem preživljanju pa je primernejša takrat, ko preživljavec in preživljanec nista v sorodstvu ali kadar želi preživljanec ohraniti popoln nadzor nad svojim premoženjem vse do smrti.

Tudi ta vidik jasno pokaže razliko med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju – tako v psihološkem kot tudi v človeškem smislu. Pri preužitku gre za razmerje, ki temelji na zaupanju in skupnem življenju, medtem ko je pri dosmrtnem preživljanju razmerje bolj pravno-formalno in temelji na jasno določenih obveznostih.

Možnost razveze obeh pogodb

Obe pogodbi se lahko razvežeta, če ena izmed strank ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če preživljavec oziroma prevzemnik preužitka ne zagotavlja dogovorjene pomoči, ima druga stranka pravico zahtevati razvezo pogodbe. Razveza pogodbe o preužitku je praviloma bolj zapletena, saj je lastninska pravica na premoženju že prenesena, medtem ko je pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju postopek enostavnejši, ker preživljavec lastništva še ni pridobil.

Davčni vidiki in finančne posledice

Davčno gledano imata pogodbi različne učinke. Pri pogodbi o preužitku se davek plača takoj ob prenosu lastninske pravice, saj gre za odplačni pravni posel, medtem ko se pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju davek obračuna šele po smrti preživljanca, ko pride do dejanskega prenosa premoženja.

Zato je tudi z davčnega vidika pomembno poznati razliko med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj lahko vpliva na višino davčnih obveznosti in način obračuna.

Katero pogodbo izbrati?

Odločitev med obema oblikama pogodbe je vedno odvisna od konkretnih okoliščin. Če želimo ohraniti lastništvo premoženja do smrti, hkrati pa si zagotoviti ustrezno oskrbo, je primernejša pogodba o dosmrtnem preživljanju. Kadar pa zaupamo osebi, ki nas bo preživljala, in želimo prenos premoženja urediti že takoj, je ustreznejša izbira pogodba o preužitku.

Najbolj razumno je, da se pred podpisom katere koli pogodbe posvetujemo s pravnikom, odvetnikom ali notarjem, ki lahko natančno pojasni razlike med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter svetuje, katera možnost je glede na vaše osebne okoliščine najprimernejša.

Čeprav se obe pogodbi nanašata na podobno življenjsko situacijo, imata zelo različne pravne posledice. Razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju se ne kaže le v trenutku prenosa lastninske pravice, temveč tudi v vplivu na dedovanje, davčne obveznosti ter osebne odnose med strankama.

Odločitev med njima je zato treba sprejeti premišljeno in ob strokovnem nasvetu, saj lahko napačna izbira vodi v spore ali celo izgubo premoženja. Pravočasno razumevanje razlik med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko prepreči številne zaplete ter zagotovi, da bodo dogovorjeni pogoji pravični in v skladu z interesi vseh vpletenih.

Ocena

ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko nastopi zaradi različnih vzrokov. Preverite kateri so pravni razlogi.

Kaj pomeni skupno premoženje

Kaj pomeni skupno premoženje v zakonu in kako se razlikuje od posebnega premoženja

Izvedite, kaj pomeni skupno premoženje v zakonu, kako nastane med zakoncema ter v čem se razlikuje od posebnega premoženja. Spoznajte pravila delitve premoženja ob razvezi in svoje pravice.

izpisek iz poročne matične knjige

Izpisek iz poročne matične knjige: Kaj je, kdo ga potrebuje in kako ga pridobiti

Izpisek iz poročne matične knjige je pomemben dokument, zlasti pri ločitvi, dedovanju in urejanju pravic v Sloveniji ter tujini.

zakon partnerski zvezi

Zakon o partnerski zvezi

Kaj vse ureja Zakon o partnerski zvezi in v katerih primerih partnerska zveza preneha veljati? Preverite tukaj

Dodatni sklep o dedovanju

Dodatni sklep o dedovanju – kdaj ga potrebujemo in zakaj

Dodatni sklep o dedovanju – kdaj ga potrebujemo in zakaj? Po zakonu je sklep o dedovanju uradni dokument, ki ga izda notar ali sodišče.

Čustvena ločitev - kako poteka

Kako čustveno prebroditi ločitev

Ločitev je izredno težek proces, ne samo za zakonca, ampak tudi za skupne otroke. Kako čustveno prebroditi ločitev?

Sodna praksa glede izpodbijanja dedovanja

Sodna praksa glede izpodbijanja dedovanja – pogosta vprašanja

Kakšna je sodna praksa izpodbijanja dedovanja? Preverite najbolj pogosta vprašanja in odgovore. Podrobnosti najdete tukaj.

cerkvena razveza

Kaj je cerkvena razveza in kako poteka

Cerkvena razveza – ali je možna? Cerkvena razveza je v Katoliški cerkvi možna, ampak je na tej točki treba ločiti dva pojma, in sicer ničnost zakonske zveze ter ločitev.

Zapuščina brez dedičev

Zapuščina brez dedičev in kako poteka

Zapuščina brez dedičev je urejena z dednim pravom. Gre za skupek zakonov, ki urejajo pravno podlago in podajajo pravila za prenos premoženja s pokojnika na dediče.

Sklenitev zakonske zveze s tujcem

Sklenitev zakonske zveze s tujcem in postopek

Sklenitev zakonske zveze s tujcem v Sloveniji poteka na podoben način kot poroka med dvema slovenskima državljanoma.

Davek na oporoko

Kako se izračuna davek na oporoko?

Odkrijte kakšna je zakonska opredelitev davka na oporoko in kako se davek na oporoko izračuna? Podrobnosti tukaj

DIGITALNA OPOROKA

Digitalna oporoka

Digitalna oporoka pa je postala precej priljubljena, saj gre za enako vrsto dokumenta, le da je ta zapisan in hranjen v digitalni obliki.

POKLIČITE