Kazalo
Na podlagi slovenske statistike, se loči že vsak tretji par. Ločitev je izredno težek proces, ne samo za zakonca, ampak tudi za skupne otroke. Gre za eno izmed najtežjih življenjskih preizkušenj, ki za seboj potegne kar nekaj nevšečnosti.
Kako čustveno prebroditi ločitev – praktični nasveti za začetek novega poglavja
Ob ločitvi je treba rešiti tudi določena vprašanja oziroma se dogovoriti, glede tematik, kot so delitev premoženja, skrb za skupne mladoletne otroke in podobno. Mnogi se odločijo, da bodo za pomoč prosili odvetnika za ločitev.
V prvem koraku je treba najprej pojasniti, kaj ločitev je in katere vrste ločitev poznamo v Sloveniji. Ločitev je opredeljena kot uradni zaključek zakonske zveze. V Sloveniji poznamo dve vrsti ločitve in sicer sporazumno in nesporazumno ločitev. Za sporazumno ločitev velja, da se zakonca sama dogovorita glede zgoraj omenjenih vprašanj in da se z ločitvijo strinjata oba. Na drugi strani pa je nesporazumna ločitev oziroma ločitev s tožbo oblika ločitve, kjer slednjo zahteva le eden od zakoncev zaradi nevzdržnih razmer v zakonu. Pri nesporazumni ločitvi gre za to, da se zakonca ne moreta dogovoriti glede delitve skupnega premoženja ali glede skrbi za skupne mladoletne otroke in odločitev po presoji sprejme sodišče.
V primeru nesporazumne ločitve se zakonca velikokrat za pomoč obrneta na odvetnika. Odvetniki nato zastopajo interese posameznega zakonca na sodišču. Če ste se tudi sami znašli v situaciji ločitve in nikakor ne najdete skupnega jezika s svojim zakoncem, se morate zavedati, da niste sami. Številni pari se znajdejo v podobni situaciji. Pri izbiri najboljšega odvetnika je smiselno, da poiščete odvetnika, ki vas bo znal poslušati in bo empatičen. Poleg pravne podpore, stranka v težkih trenutkih potrebuje tudi praktične nasvete, da bo ločitev čim manj boleča in bo proces zaključen hitro in učinkovito.
Zakaj ločitev tako močno vpliva na čustva?
Ločitev ni zahtevna le z vidika sprejetja spremembe v življenju, ampak je treba v zakup vzeti tudi psihološki vidik razpada odnosa. Gre za moralno kompleksen družbeni pojav, ki se v vsaki državi obravnava drugače. V Sloveniji ločitev predstavlja veliko katastrofo za družino, otroci ločenih staršev pa so pogosto obravnavani drugače. Pri nas so stališča do ločitve povezana z etičnimi in moralnimi vrednotami družbe in posameznika. Omeniti pa je treba, da ločitev ni le negativna odločitev. V mnogih nesrečnih zakonih lahko ločitev bistveno izboljša življenje otrok, sploh tedaj, ko se zakonca precej prepirata pred njimi. Ločitev za takšne zakonce predstavlja možnost za ponovno srečo in izpolnitev, za skupne otroke pa možnost življenja v miru in slogi. Zavedati se je treba, da ima vsak pravico do osebne sreče in do zdravih medsebojnih odnosov.
Kot že omenjeno je v vsaki državi ločitev obravnavana drugače. V določenih državah ločitev predstavlja razpad tradicionalne družine in velikokrat prinese sramoto in grde poglede drugih. Slednje izhaja iz verskih in etičnih prepričanj, ki pa niso vedno najboljša za dotično situacijo. Iz tega izhaja, da mora vsak zakonec najprej razčistiti pri sebi in si odgovoriti na bistveno vprašanje, ali mu zakon sploh prinaša srečo, ki si jo zasluži. Če je odgovor negativen, je najbolje iskati rešitev in velikokrat je ločitev najboljša izbira, ne glede na mnenje okolice in etična prepričanja družbe.
Ob ločitvi se zakonca velikokrat srečata z občutki krivde, jeze in strahu. Najbolje je, da si ob tako težkem življenjskem dogodku obdata s psihološko podporo strokovnjakov, družine in prijateljev. Najslabše je, če se oseba zapre vase in v samoti skuša repiti težko situacijo, v kateri se je znašla. Dokazano je, da družba in prijatelji bistveno izboljšajo počutje ob takšnih težkih dogodkih.
Ločitev je zaključek romantičnega odnosa med dvema osebama. Ko odnos »umre« je najbolje, da se zaključi tudi po uradni poti. Na ta način imata zakonca pravico, da ponovno najdeta svojo srečo in zaživita življenje v upanju to, da najdeta novo ljubezen. Kljub vsemu pa je smiselno, da zakonca še naprej ohranjata prijateljski odnos, sploh tedaj, ko imata skupne mladoletne otroke. Otroci ob ločitvi navadno najbolj trpijo, dolžnost staršev pa je, da to trpljenje minimizirajo. To je možno, da svoj lastni ego potisneta na stran in se za voljo otrok skušata lepo pogovoriti o nadaljnjih korakih, vezanih na vzgojo in skrb za otroke.
Kako si čustveno pomagati v prvih tednih po ločitvi?
Če se zakonca ne uspeta dogovoriti glede elementov življenja po ločitvi, se le ta lahko zavleče tudi do nekaj let. Ko je proces enkrat zaključek, se začne proces prebolevanja zaključenega odnosa. V prvem koraku mora vsak zakonec najprej sprejeti svoja čustva. Potiskanje čustev stran in zapiranje vase lahko dodatno oteži proces prebolevanja ločitve. Smiselno je, da si zakonec poišče tudi strokovno pomoč. Psihoterapija deluje in je pomagala že številnim, ki so se srečevali z bolečimi dogodki v življenju. V drugem koraku prebolevanja je nujno poskrbeti, da se rutina življenja nadaljuje in da zakonec vedno poskrbi najprej zase in za svoje otroke. Negovanje sebe, tako telesno, kot tudi duševno, blagodejno vpliva na sam proces prebolevanja. Pisanje dnevnika, pogovor s prijatelji ali psihoterapevtom je osnova za lažje prebolevanje in omogoči, da zakonec lažje analizira svoja čustva in povzame določene misli. Na ta način se prej osvobodi negativnih čustev in lažje zaživi življenje v polnosti.
Marsikateri zakonec se ob ločitvi počuti nemočnega in izgubljenega. To še posebej velja, če je v zakonec vložil vse svoje želje in upe. Pred ločitvijo je najbolje, da zakonca preizkusita vse načine, ki so jima poznani, da bi odnos izboljšali. Šele ko preučita vse možnosti, se je smiselno pogovarjati o ločitvi. Preučevanje vsem možnosti je pomembno predvsem zato, ker se v primeru skupnih otrok, le tem ob ločitvi zgodi največja krivica. Če je v družini prisotno nasilje, pa je ločitev gotovo najboljša izbira za vse družinske člane.
Ko je scenarij idealen, se lahko partnerja sama dogovorita, na kakšen način se bo delilo skupno premoženje in kako si bosta razdelilo skrb in nego otrok. Če se nikakor ne uspeta dogovoriti glede skupnih otrok, naj se za pomoč obrneta na Center za socialno delo. Razgovor na CSD bo obema dal jasnejšo sliko, CSD pa bo napisal tudi svoje mnenje, na katerega se v skrajni sili in ločitvi s tožbo, opira sodišče pri sprejetju svoje odločitve.
Ločitev s tožbo pa na podlagi statistike povzroči največ tesnobe in je močno povezana z depresijo, ki nastopi med procesom ločitve in po njej. Ločitev za vse udeležence prinese številne rane, ki jih je smiselno čim prej zaceliti.
Kaj pomaga pri okrevanju na dolgi rok?
Čustveno prebolevanje ločitve lahko traja kar nekaj časa, včasih se zavleče tudi do nekaj let. Smiselno je, da si oseba naredi načrt in da se ne zapira vase. Najbolje je, da se obda s svojimi najbližjimi, saj družba najbolj pomaga pri tem, da oseba na glas pove, kaj jo muči in na ta način svoja čustva lažje predela. Iskanje novih rutin brez skupnega življenja z zakonec, novih hobijev in aktivnosti je zelo dobrodošlo. Slednje je pomembno spol tedaj, ko sta imela zakonca v času skupnega življenja tudi skupno rutino in se je z ločitvijo ta pretrgala.
Pri okrevanju na dolgi rok pomaga tudi postavljanje novih osebnih ciljev. Mednje sodijo cilji, vezani na osebno zadovoljstvo in zasebno življenje. Po ločitvi se mora zakonec posvetiti osebni rasti in delu na sebi, saj le tako lahko ponovno poišče partnerja, ki mu bo ustrezal. Vsak odnos je namreč učenje. Po zaključku odnosa lahko refleksija in analiza napak pripomore k temu, da se naučimo, kaj je tisto, kar si želimo v prihodnosti.
V zadnjem času postaja precej aktualna pomoč tudi psihoterapija. Pomoč terapevta je dobrodošla predvsem takrat, ko je ločitev potekala na dramatičen način in je povzročila boleče rane na osebi. Enako velja tudi, če je bil odnos negativen ali je bilo prisotno nasilje v zakonu oziroma psihično maltretiranje. Psihoterapevt bo pomagal pri prepoznavanju vzorcev vedenja, da bo oseba prepoznala, kdaj mora ukrepati in kdaj gre za manipulacijo v odnosu, da se v toksičnih odnosih več nikoli ne bo znašla. Psihoterapija je investicija vase in gotovo vam ne bo žal, če se boste ob težkih trenutkih obrnili na strokovnjaka. Zavedati pa se je treba, da je terapija dolgotrajen proces in delo na sebi, ki terja kar nekaj ur pogovorov. Je pa kot že omenjeno investicija, ki osebo transformira od znotraj.
Kaj storiti, če imata z bivšim partnerjem otroke?
Najpogosteje zastavljena vprašanja v primeru ločitve so vezana na skupne otroke, sploh če so ti še mladoletni. Pri reševanju tematike, vezane na otroke, je izrednega pomena, da zakonca ohranita spoštljivo komunikacijo. Nikar ne pozabite, da so otroci kot gobe, kar pomeni, da vase vpijejo vsako informacijo. Učijo se ne podlagi videnega, zato je izrednega pomena, da zakonca pazita, na kakšen način komunicirata med seboj in z njimi.
Zakonca morata biti izredno previdna, da ločitev ne postane bojno polje, otroci pa orožje. Nikar ne pozabite, da so otroci navadno tisti, ki bo razhodu staršev najbolj trpijo, zato jim nikar dodatno ne otežujte zadeve. Ločitev prinese številne spremembe tako za zakonca, kot tudi za otroke. Celica družine se naenkrat sesuje in to lahko čustveno negativno na otroke. Če čutite, da potrebujejo vaši otroci pomoč, lahko tudi njih peljete na pogovor k psihoterapevtu. Nakopičena čustva morajo čim prej sprostiti, da svojih travm ne bodo nosili naprej skozi življenje.
Zakonca naj svojih otrok nikar ne obremenjujeta s svojimi lastnimi čustvi. Če zakonca čutita potrebo, da nekomu zaupata svoje težave, naj to ne bodo otroci. Otroci niso dolžni nositi bremena odraslih, zato se za pogovor raje obrnite na strokovnjaka, prijatelja ali družinskega člana. Ob ločitvi naj zakonca skušata otroke obvarovati pred nepotrebnimi prepiri in pogovori o tematikah, ki so stvar odraslih. Otroci naj čim dlje uživajo v brezskrbnem otroštvu, naloga staršev pa je, da jih ščitijo pred čustvenimi zlorabami.
Kako začeti novo poglavje po ločitvi?
Vsak, ki je v življenju že preživel ločitev, se zaveda, da je obdobje po ločitvi vezano na delo na samopodobi in gradnji zaupanja vase. Številni zakonci so prepričani, da jih ločitev nikoli v življenju ne bo doletela in da je njihov zakon popoln. V takšnih primerih se upi pogosto razblinijo, zakonec pa se mora srečati s kruto realnostjo. Ločitev zamaje samopodobo, saj se oseba pogosto počuti, da ni bila dovolj dobra ali da je do ločitve prišlo zaradi napak, ki jih je naredila. Samoobtoževanje nikoli ni rešitev. Zmago zakonec doseže, ko se začne učiti iz preteklosti in napak sebe in svojega partnerja ter na ta način zraste. Le tako bo ob vstopu v nov odnos prinesel modrosti, ki se jih je naučil iz preteklega odnosa. Zavedati se je treba, da ločitev ni konec, ampak je priložnosti za nove začetke. Ločitev je pogosto tudi najbolj smiselna odločitev, sploh če zakonec več ni prinašal nič dobrega. Zaključek nesrečnega zakona je pogosto osvobajajoč in daje možnost, da oseba vstopi v nov odnos, kjer bodo temelji drugače zastavljeni. Vsak si zasluži srečo, zato je ločitev lahko tudi najboljša možna odločitev, ki bo prinesla osebno zadovoljstvo.Zaključek
Za zaključek bi poudarili, da ločitev ni nujno negativna. Je proces, ki je na začetku lahko boleč, čez čas pa se izkaže za najboljšo življenjsko odločitev, ki marsikomu pomaga narediti prvi korak k boljšemu življenju. Nikar ne se bojte prositi za pomoč. Obrnete se lahko na številne terapevte ali pa se vključite v skupine, katerih udeleženci so osebe s podobnimi izkušnjami. Včasih pomaga že, če poslušamo zgodbe drugih in tako vidimo, da nismo sami. Odločilo je, da se ne zapremo vase in da se obdamo z ljudmi, ki jih imamo najraje. Več kot boste govorili o svojih čustvih, prej in lažje jih boste sprejeli. Ugotovitev, da so čustva naša in da jih nikakor ne smemo potiskati stran, lahko bistveno vpliva na čustven proces prebolevanja. Dajte si čas. Proces prebolevanja ločitve je tudi proces privajanja na novo življenje in na nove življenjske razmere, ki lahko traja tudi do nekaj let. Vse je odvisno od tega, v kakšnih okoliščinah se ločujemo. Skušajte najti moč v sebi in svojih otrocih in delajte na svoji samopodobi, saj se bo to obrestovalo tako vam, kot tudi vašim otrokom.
