Izredna odpoved s strani delodajalca se nanaša na prenehanje delovnega razmerja s strani delodajalca brez predhodnega odpovednega roka ali brez obveznosti izplačila odpravnine. To je najpogosteje uporabljeno v primerih, ko pride do resnih kršitev s strani delavca ali drugih izrednih okoliščin, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
Kazalo
IZREDNA ODPOVED S STRANI DELODAJALCA
Odpoved delovnega razmerja je postopek, v katerem se zaključi sodelovanje med delavcem in delodajalcem. Razlogi za izredno odpoved s strani delodajalca morajo biti zakonsko podprti in določeni, sploh takrat, ko gre za redno odpoved. Redna odpoved je torej odpoved, ko delodajalec prekine delovno razmerje, saj ima za to utemeljene razloge. Priporočamo, da se obrnete na odvetnika za delovno pravo, saj mora biti izredna odpoved pravilno napisana in izvedena.
Pomembno je, da je redna odpoved pisno obrazložena. Delodajalec mora v pisni obliki obrazložiti razlog, zaradi katerega je odpustil delavca. V primeru neutemeljenih razlogov za odpoved delovnega razmerja lahko pride do sodne obravnave.
Kateri so glavni razlogi za izredno odpoved s strani delodajalca?
Poznamo utemeljene in neutemeljene razloge za izredno odpoved s strani delodajalca . Če je razlog utemeljen, pomeni, da je zakonsko določen in se delodajalec nanj sklicuje v skladu z 88. členom Zakona o delovnih razmerjih.
Eden izmed možnih utemeljenih razlogov za odpoved je poslovni razlog. Gre za redno obliko odpovedi delovnega razmerja. Naslednji dan po odpovedi začne teči odpovedni rok, z iztekom roka pa se prekine tudi pogodba o zaposlitvi. Med poslovne razloge štejemo ekonomske, organizacijske, strukturne in ostale razloge, ki v grobem nastanejo zaradi delovanja podjetja. Odpoved iz poslovnih razlogov je v praksi najpogostejša.
Drugi razlog je nedoseganje pričakovanih rezultatov. Gre za to, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov in mu lahko delodajalec iz tega naslova da odpoved. Med nedoseganje pričakovanih rezultatov štejemo nepravočasne prihode v službo, nekakovostno in nestrokovno opravljeno delo, neizpolnjevanje delovnih obveznosti in podobno. Če delodajalec za odpoved kot razlog navede odpoved zaradi nesposobnosti, mora tega specifično tudi utemeljiti in opisati, po navadi pa izhaja iz dogovorjene pogodbe o zaposlitvi.
Kot tretji razlog pa lahko delodajalec navede kršenje pogodbene obveznosti oziroma krivdni razlog. V tem primeru je delavec neposredno kršil enega ali več členov delovnega razmerja, pogosto pa pride tudi do sodne obravnave. Krivdni razlog za odpoved je razlog, za katerega je kriv izključno delavec. Lahko gre za ponavljanje lažjih kršitev ali pa za eno težjo kršitev.
Zadnji razlog pa je odpoved zaradi nezmožnosti opravljanja dela. Gre za to, da delavec več ni zmožen opravljati dela na način, kot je to narekovala pogodba o zaposlitvi. V najhujših primerih gre za invalidnost delavca ali druge zdravstvene ali osebne razloge, ki pripeljejo do takšne situacije. Ob tem je treba omeniti, da takšna odpoved ni možna, če delavec le začasno ne more opravljati delovnih obveznosti. Če gre torej za bolniško, to ni dovolj dober razlog za odpoved delovnega razmerja. V primeru začasne odsotnosti z delovnega mesta je delavec upravičen do ugodnosti, ki so določene v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ter do nadomestila plače.
Kaj je odpovedni rok za izredno odpoved s strani delodajalca?
Zakon delodajalcu narekuje, da mora v roku šestih mesecev od nastanka razloga za redno odpoved slednjo tudi pisno izročiti delavcu, v nasprotnem primeru je takšna odpoved nezakonita. Ob tem mora upoštevati tudi odpovedni rok. Če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen manj kot eno leto, znaša odpovedni rok 15 dni od izročitve odpovedi. Če je bil delavec zaposlen dalj časa, pa velja odpovedni rok 30 dni.
Kako je definirana izredna odpoved s strani delodajalca?
Izredna odpoved s strani delodajalca je odpoved, ki je lahko podana tako s strani delavca kot tudi delodajalca. Če gre za izredno odpoved s strani delavca, mora biti ta osnovana na zakonskih razlogih. V večini primerov govorimo o kršitvah pogodbe s strani podjetja in neupoštevanje pravic delavcev. Najpogostejši razlogi so neizplačevanje plač, nespoštovanje delavca in podobno.
Možna pa je tudi izredna odpoved s strani delodajalca. V tem primeru gre za kršitev pogodbe s strani delavca. V praksi to pomeni, da je delavec storil hudo kaznivo dejanje zoper podjetje in je zanj tudi odgovoren. Seveda se lahko delodajalec, preden je izdana izredna odpoved s strani delodajalca, odloči, da bo delavca opozoril ali mu dal disciplinske ukrepe. V primeru izredne odpovedi s strani delodajalca delavec ne prejme odpravnine.
Kateri so glavni razlogi, na podlagi katerih se izda izredna odpoved s strani delodajalca?
Izredna odpoved s strani delodajalca se zgodi, če delavec tako ali drugače krši pogodbo o zaposlitvi ali stori kaznivo dejanje zoper delodajalca. Med omenjena dejanja štejemo naklep in malomarnost, laganje ali podajanje nepravih podatkov ob prijavi na delovno mesto, odsotnost z delovnega mesta pet dni ali več brez podanega razloga, prestajanje zaporne kazni, odklanjanje opravljanja dela ali neupoštevanje navodil in pravil delodajalca.
Izredna odpoved s strani delodajalca je instrument, na podlagi katerega se delodajalec zavaruje pred malomarnostjo delavca oziroma njegovim napačnim ravnanjem. Izredna odpoved s strani delodajalca je torej pravica delodajalca, ki jo lahko uporabi, če delavec na katerikoli način krši pogodbo.
Dokazno breme pri utemeljevanju izredne odpovedi s strani delodajalca je na strani delodajalca. Ta mora delavcu dokazati, da je storil kaznivo dejanje zoper podjetja in da je huje kršil pogodbo o zaposlitvi, bodisi naklepno ali pa iz malomarnosti. Dokazi so lahko različni, najpogosteje pa so to fotografije, listinski dokazi, izjave prič in podobno.
Delodajalec ima v primeru izredne odpovedi s strani delodajalca tudi dolžnost, da o tem seznani delavca. Ta obveznost se nanaša na to, da delodajalec delavca pisno seznani s kršitvami in mu omogoči zagovor v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pisna seznanitev je možna po navadni ali elektronski pošti.
Izredna odpoved s strani delodajalca mora biti delavcu nujno izročena v pisni obliki. Delodajalec mora pisno obrazložiti dejanski razlog za izredno odpoved, ki pa mora biti tudi ustrezno utemeljen. Delavec mora biti tudi obveščen o pravnem varstvu in vseh pravicah iz naslova zavarovanja v primeru brezposelnosti ter o obveznostih prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.
