Distribucijska pogodba je mešana pogodba, ki vključuje elemente agencijske in prodajne pogodbe ter predstavlja moderno, avtonomno pogodbo znotraj gospodarskega prava.

Kazalo

Kaj je distribucijska pogodba?

Tako pri nas kot tudi v večini držav EU distribucijska pogodba ni urejena kot posebna pogodba z zakonsko obligacijskimi pravili.

Za vsa pravna vprašanja, vezana na to pogodbo, se uporabljajo določbe agencijske pogodbe, ki je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ) od 806. do 837. člena, ter določbe prodajne pogodbe, urejene v členih od 435. do 527. OZ.

Kaj za podjetje predstavlja distribucijska pogodba?

S tovrstno distribucijsko pogodbo se dajalec distribucije (gospodarska družba) distributerju zaveže, da bo določeno blago znotraj njegovega asortimenta izdelkov prodajal, distributer pa se zaveže, da mu bo plačal ter deloval v smeri trajnega pospeševanja prodaje blaga na določenem trgu.

Katere so bistvene značilnosti distribucijske pogodbe?

Značilnosti distribucijske pogodbe so naslednje:

nakup blaga z namenom pospeševanja nadaljnje prodaje,
obvezna promocija in organizacija prodaje na določenem področju,
zagotovitev dajalcu distribucije poseben, privilegiran položaj do distributerja na določenem območju v obliki ekskluzive,
vzpostavitev trajnega in dolgoročnega pogodbenega razmerja, v okviru katerega se obe stranki dogovorita o pogojih sodelovanja za obdobje trajanja tovrstne pogodbe,
vzpostavitev in ohranjanje zaupnega razmerja, ki distributerju preprečuje sklenitev druge distribucijske pogodbe za istovrstne konkurenčne izdelke,
izogib dobavitelja za ustvarjanje lastnega distribucijskega omrežja na določenem omrežju, saj je za to zadolžen distributer,
zagotavljanje stalne oskrbe dobavitelja na trgu s proizvodi distributerja v obliki skladiščenja,
zagotavljanje poprodajnega servisa za trajno blago,
zaveza distributerja k pospeševanju prodaje z uporabo pospeševanja prodaje, posebnih akcij in ponudb.

Namen razmerja med dobaviteljem in distributerjem je ustvariti in ohraniti dolgoročno dodano vrednost v primerjavi s klasično prodajo.

Glede na to, da distribucijska pogodba zakonsko ni urejena, se v praksi mnogokrat pojavljajo določena vprašanja, vezana na tovrstno pogodbo. Eno najpogostejših vprašanj je zagotovo, katere pravne instrumente uporabiti v primeru prenehanja oziroma prekinitve distribucijske pogodbe, o čemer bomo spregovorili v nadaljevanju.

Velja stališče, da se ob tovrstnih dilemah in vprašanjih praviloma sklicujemo in uporabimo določila o prenehanju agencijske pogodbe.

Kakšne so pravice distributerja ob prenehanju distribucijske pogodbe?

Distributer lahko ob prenehanju distribucijske pogodbe uveljavlja odpravnino, vendar mora sodišče presoditi, ali je distributer, tako kot pri agencijski pogodbi, upravičen do odpravnine ali mu ta ne pripada.

Znotraj zakonodaje obstaja ureditev iz Direktive 86/653/EGS, ki omenja dva sistema varstva trgovskega zastopnika, in sicer uporabo odpravnine oziroma odškodnine. V Sloveniji je znotraj OZ prevzet sistem odpravnin, ki so urejene v členih od 833. do 834.

Možna je sicer tudi poravnava v obliki odškodnine, vendar mora distributer dokazati, da bi višina ustvarjene škode presegla škodo odpravnine.

Katere so kršitve splošne odškodninske odgovornosti v smeri neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve distribucijske pogodbe?

Nastala škoda zaradi kršitve pogodbenih obveznosti med strankama,
nespoštovanje odpovednega roka,
nezadostni razlog za odpoved pogodbe,

Kakšen je odpovedni rok distribucijske pogodbe?

V primeru, da je distribucijska pogodba trajala več kot 5 let, je redni odpovedni rok 6 mesecev oziroma 1 mesec za vsako začeto leto trajanja pogodbe. Za odpoved pogodbe z rednim odpovednim rokom razlog odpovedi ni potreben in se lahko vsaka stranka zanjo odloči kadarkoli.

V primeru odpovedi distribucijske pogodbe brez odpovednega roka je možno zahtevati škodo le za čas do začetnega dne rednega odpovednega roka.

Pravico do odpravnine ureja 833. člen OZ. Pravica za odpravnino in njen nastanek se zgodita po prenehanju distribucijske pogodbe, utemeljena pa je, ko obstajajo naslednji razlogi:

prizadevanje distributerja v času trajanja pogodbe,
povečana korist naročnika,
posebne novonastale okoliščine,

Kako se meri uspešnost sklenitve distribucijske pogodbe?

Uspešnost sodelovanja med distributerjem in dobaviteljem se meri v številu in obsegu poslovanja s distribucijskimi pogodbami, ki jih distributer sklene s tretjimi osebami oziroma strankami, ki so lahko nove ali že obstoječe, kjer gre le za povečan obseg naročil.

K novim strankam sodijo tudi tiste, ki so distribucijsko pogodbo z dobaviteljem sklenile po prenehanju pogodbe, v primeru, da je šlo za posledico delovanja prejšnjega distributerja, kot npr. rezultat promocijske dejavnosti.