Kdo lahko vloži tožbo na delovno in socialno sodišče?

Tožnik je lahko fizična ali pravna oseba, ki je bila udeležena v postopku izdaje upravnega akta. Ravno tako je lahko tožnik tudi društvo ali katera druga organizacija, ki je vpisana v register društev, zavodov, institucij in podobno.

Udeleženci v delovnem sporu so:

  • oseba, ki vlaga tožbo oz. tožeča stranka;
  • oseba, ki je tožena oz. tožena stranka;
  • stranski udeleženec oz. oseba, ki ima pravni interes in se lahko pridruži tožeči ali toženi stranki.
  1. Delovno sodišče je pristojno za odločanje o: sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnih razmerij; o pravicah in odgovornostih znotraj delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem; postopkih zaposlovanje delavca; opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov; o kadrovskem štipendiranju ter volonterskem opravljanju pripravništva.
  1. Socialno sodišče je pristojno za odločanje s področja: pokojninskega in invalidskega zavarovanja; pravic do in iz obveznega pokojninskega, invalidskega in dodatnega pokojninskega zavarovanja; plačevanja prispevkov za tovrstna zavarovanja; zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja v primeru brezposelnosti; starševskega varstva in družinskih prejemkov; socialnih prejemkov; socialnih sporov glede povrnitve nedovoljenih sredstev ter povrnitve škode s strani državnih organov oziroma zavoda do zavarovanca.

Sodišča, ki na prvi stopnji odločajo po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih, so delovna sodišča v Kopru, Celju, Ljubljani in Mariboru ter Socialno sodišče v Ljubljani. V primeru pritožb zoper odločbe teh sodišč odloča Višje delovno in socialno sodišče, v primeru pritožb in revizij zoper odločbe višjih sodišč pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Kako se ustrezno pripraviti na postopek?

Tožba na delovno ali socialno sodišče zahteva temeljito pripravo in vsekakor v prvi fazi temeljit razmislek o vseh dejstvih, morebitnih pričah in dokazih, ki bi pomembno vplivali na razplet vašega spora. Svetuje se kronološki zapis vseh dejstev, zadev in pomembnih stvari. Ravno tako je smiselno imeti ob sebi osebo, ki pravdno zadevo zelo dobro pozna, je z njo seznanjena in ji zaupate. Več kot smiselno, celo priporočljivo, se je v tovrstni postopek podati s strokovno usposobljeno osebo, specializirano za področje delovnega in socialnega prava.

Poleg podatkov in materiala o sami pravdni zadevi se je treba poučiti in si prebrati vse o toženi stranki ter zbrati vse dokazno gradivo in dokumentacijo.

V primeru, da boste predlagali zaslišanje prič, morate razpolagati s podatki o teh osebah (ime, priimek, naslov …) in jih predložiti sodišču, da lahko to priče povabi na razpravo.

Postopek se prične z vložitvijo tožbe na delovno in socialno sodišče.

Kaj vse mora vsebovati vloga za tožbo na delovno in socialno sodišče?

Vloga mora vsebovati podatke o:

  • sodišču, ki vodi obravnavo;
  • vseh strankah v postopku ter njihovih zakonitih zastopnikih;
  • predmetu spora;
  • vseh ostalih sestavinah, ki jih zahteva zakon.

Vlogo za tožbo na delovno in socialno sodišče je treba poslati priporočeno po pošti ali jo osebno oddati v vložišču sodišča. En izvod je potreben za sodišča, za vsako stranko v postopku pa po en dodaten izvod.

Ali je vlagatelj dolžan poravnati tudi sodno takso?

Ob vložitvi tožbe je treba plačati sodno takso, in sicer v znesku 148,00 €. V primeru, da gre za spore v socialnih zadevah, pa sodna taksa znaša 41,00 €. Možno je tudi zaprositi za delno plačilo oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodnih taks.

Ali naj tožeča stranka tožbo na delovno in socialno sodišče vloži sama ali s pomočjo odvetnika?

Stranka lahko tožbo vloži sama, vendar je v tovrstnih tožbah in sporih praksa, da tožeče stranke zastopa pooblaščenec, po večini odvetnik, ki je strokovno usposobljen in specializiran za področje delovnega in socialnega prava.

Zagotovo si želite najboljši možni izid za svoj primer, zato ne odlašajte in le pokličite v našo odvetniško pisarno, kjer vam bomo z veseljem prisluhnili in poskrbeli, da bo vaša tožba ugodno rešena in bo vaši pravici zadoščeno.

Ocena

odpoved pogodbe

Odpoved pogodbe o zaposlitvi in vzorec

Odpoved pogodbe mora biti pravilno urejena. Odpoved pogodbe se razlikuje glede na vrsto sklenjene pogodbe.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je mnogo in se od primera do primera razlikujejo. Poskrbite, da vaša odpoved delovnega razmerja ne bo neprijetna in stresna. Obiščite nas in z veseljem vam bomo pomagali!

Odpoved iz poslovnih razlogov

Odpoved iz poslovnih razlogov je odpoved, ki jo delodajalec da zaradi določenih sprememb v organizaciji, zaradi katerih delavec več ni potreben. Odpoved iz poslovnih razlogov narekuje, da se lahko pogodba o zaposlitvi odpove le v celoti in mora biti izražena v pisni obliki.

Disciplinski postopek

Disciplinski postopek in disciplinska odgovornost javnega uslužbenca sta primarno urejena v Zakonu o javnih uslužbencih.

Sporazumna odpoved

Sporazumna odpoved je eden izmed najučinkovitejših in najboljših načinov prenehanja sodelovanja med delavcem in delodajalcem. Gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, s katerim se strinjata tako delavec kot tudi delodajalec.

Izredna odpoved s strani delodajalca

Izredna odpoved s strani delodajalca mora biti delavcu nujno izročena v pisni obliki. Delodajalec mora pisno obrazložiti dejanski razlog za izredno odpoved.

Regres in plača

Regres in plača sta dve izmed glavnih pravic, ki jih ima vsak delavec v delovnem razmerju. V zakonu o delovnih razmerjih je plača opredeljena kot denarno plačilo za opravljeno delo. Plača je denarno plačilo za opravljeno delo. Regres predstavlja denarno nadomestilo za njegov letni dopust.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas se lahko prekine kadarkoli tako s strani delodajalca kot tudi s strani delavca

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se sklene, če je že sama narava dela omejena s časom (npr. razni projekti) ali če gre za začasno nadomeščanje manjkajočega delavca.

Kolektivna tožba

Kolektivna tožba večinoma velja glede zaščite delavcev, oškodovancev, ki zahtevajo odškodnine, potrošnikov, itd.

zakon o delovnih razmerjih

Zakon o delovnih razmerjih

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v Sloveniji je pomemben pravni dokument, ki ureja razmerja med delavci in delodajalci ter določa pravice in obveznosti obeh strani.

Pogodba o prostovoljnem delu

Pogodba o prostovoljnem delu oz. prostovoljstvu določa obveznosti organizacije. Ta mora prostovoljcu zagotavljati ustrezne pogoje za delu. Prostovoljno delo je stvar dogovora med osebami, kljub temu pa svetujemo, da se sklene pogodba o prostovoljnem delu, saj se na ta način ščitijo in zavarujejo vse osebe, ki so v dogovor vključene

POKLIČITE