Sodne izvršbe so realnost današnjega časa in vsak pozna nekoga, ki je bil sodne izvršbe že deležen oziroma je izvršba doletela njega samega. Niti slučajno ne gre za sramotno dejanje, lahko pa pusti neprijetne posledice in grenak priokus. Zato je prav da se o vzrokih, možnih posledicah, preventivi in samem postopku sodne izvršbe pogovorimo.
Sodna izvršba ali sodna poravnava je zadnja oblika poravnave oziroma poplačilo zapadle terjatve. Je pravni postopek, ko lahko posameznik prisili svojega dolžnika k izpolnitvi obveznosti dolžnika do upnika. Upnik, mora pred vložitvijo sodne izvršbe zadostiti zakonskim pogojem za vložitev izvršbe in izterjavo svoje terjatve ter imeti ustrezen izvršilni naslov (sodna odločba, sklep sodišča ali drug nalog sodišča, sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis, izvršljiva odločba ali listina).
Kazalo
Sodni izvršbi fizične osebe se lahko izognemo na sledeče načine:
- Plačujte svoje račune,
- pravočasno se dogovorimo z upnikom o odlogu plačila, obrokih, ali podobno, če obveznosti ne moremo poravnati,
- ne ignorirajmo upnikove opomine,
- sodelujte v postopku izvršbe,
- kot zadnji korak imate možnost osebnega stečaja.
Sodna izvršba se izvaja takrat, ko predhodni dogovori ali izven sodne poravnave niso bile učinkovite ali možne.
Postopek sodne izvršbe
Začne se na predlog upnika, v katerem morajo biti navedeno naslednje:
- Podatki o upniku in dolžniku,
- izvršilni naslov,
- dolžnikova obveznost,
- sredstvo ali predmet izvršbe,
- ostali potrebni podatki.
Predlog za izvršbo je potrebno vložiti pri pristojnem krajevnem sodišču, ta pa je odvisna od sredstva, oziroma načina izvršbe. Izključno krajevno pristojnost pri izvršbi na podlagi verodostojne listine ima Okrajno sodišče v Ljubljani. Izvršbo na podlagi verodostojne listine lahko vložite na predpisanih obrazcih ali po elektronski pošti (spletna stran portala e-sodstva).
Ob predlogu, pa je potrebno priložiti tudi vsa dokazila o primeru in ostale potrebne priloge. Izvršilni naslov je potrebno priložiti v izvirniku s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Sredstvo ali predmet izvršbe je po večini odvisna od okoliščin posameznega primera, na voljo pa so sledeča izvršilna sredstva:
- izvršba na nepremičnine,
- izvršba na premičnine,
- izvršba na denarno terjatev dolžnika,
- izvršba na dolžnikovih osebnih oziroma poslovnih transakcijskih računih (banke),
- izvršbe na druge premoženjske oziroma materialne pravice,
- izvršba na nematerializirane vrednostne papirje,
- izvršba na delež družabnika.
Poznamo pa tudi uveljavitev nedenarnih terjatve, ki predstavljajo izvršbe v obliki dolžnikovega ravnanja sli opustitve in sicer:
- Izročitev ali dobava nepremičnin,
- izpraznitev in izročitev nepremičnin,
- obveznosti v smeri kaj opustiti, dopustiti ali storiti,
- razdelitev stvari,
- vrnitev delavca na delo,
- izjava volje,
- izvršba glede varstva in vzgoje otrok (denarne kazni).
Ugovor zoper sklep o izvršbi
Dolžnik, lahko zoper sklep o izvršbi vloži obrazložen ugovor, kjer je potrebno navesti vsa dejstva in predložiti vse dokaze, sicer se ta šteje kot neutemeljen. V primeru, da je ugovor utemeljen, sodišče v postopkih na podlagi verodostojne listine razveljavi sklep o izvršbi (kjer je dovoljena izvršba). Predlog se pozneje obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
Sodna izvršba zagotovo ni prijetna izkušnja, a istočasno, ko poiščete ustrezno strokovno pomoč in svojo zgodbo podelite, se njena teža bistveno zmanjša. Dovolite, da prisluhnemo vaši zgodbi in vam pomagamo, do najboljše možne rešitve.
