izvršba na nepremičnino

Izvršba na nepremičnino

Temeljna človekova pravica, in sicer nedotakljivost stanovanja, je določena v 36. členu Ustave RS. Ko govorimo o izvršbi na nepremičnino, se zastavlja vprašanje, do katere mere seže pravica upnika oziroma kje je meja med pravicami upnika in dolžnika, ko gre za temeljno človekovo pravico, določeno v Ustavi RS. Pogosto se srečujemo s problematiko pravice pravne osebe nad posameznikom. Vsak posameznik se lahko v življenju znajde v hudi finančni stiski, iz katere ne vidi ali ne najde izhoda. Pogoste so tudi izvršbe zaradi nezmožnosti plačevanja svojih dolgov. Nekateri so na žalost izkusili celo izvršbo na nepremičnini zaradi majhne vrednosti dolga oziroma neplačevanja rednih obveznosti.

 

Izvršba na nepremičnini – izterjava dolga večje vrednosti

V primeru neuspešne izterjave dolga večje vrednosti je ena od možnosti upnika izvršba na nepremičnini. Nepremičnina mora biti v lasti dolžnika oziroma mora biti dolžnik kot lastnik vpisan v ZK. Ko se poda izvršba na nepremičnino, gre kot predmet predaje na javno dražbo. Ko se nepremičnina proda na javni dražbi, se iz kupnine izplačajo terjatve upnikov. Izvršbo o nepremičnini ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju ZIZ.

 

Izvršba na nepremičnini – vpis v ZK

Izvršba na nepremičnini se vpiše v ZK takrat, ko je izvršilni naslov pravnomočen. Informacija o izvršilnem postopku na nepremičnini je javno dostopna v registru oziroma vsak lahko vidi, ko je določena nepremičnina predmet izvršilnega postopka. Z vpogledom v ZK lahko dobimo tudi informacije o morebitnih obremenitvah na nepremičnini, kot je hipoteka. V primeru prodaje nepremičnine ima imetnik hipoteke v izvršilnem postopku prednost pred ostalimi upniki oziroma se njegova zavarovana terjatev najprej poplača.

 

Namen izvršbe na nepremičnini

Edini namen upnika pri izvršbi nepremičnine je, da se proda na javni dražbi in se s kupnino deloma ali v celoti poplača njegova terjatev. Sodni cenilec določi izklicno ceno na javni dražbi na podlagi ocenjene vrednosti nepremičnine.

V primeru nesorazmerno manjših vrednosti dolga je v zadnjih letih izvršba na nepremičnino otežena, ko gre za nepremičnino, ki je hkrati dolžnikov dom, v katerem živi. Dolžnik lahko zaprosi za odlog izvršbe, in sicer samo enkrat in za največ pol leta. V tem primeru mora dolžnik dokazati, da bivanja ne more urediti na drugačen način in da bi izvršba nepremičnine ogrozila preživljanje samega dolžnika kot tudi njegovih družinskih članov.

 

Nepremičnina na javni dražbi

Za udeležbo na javni dražbi potrebujete vplačilo varščine v višini 10 % ocenjene vrednosti nepremičnine, ki jo vplačate vsaj 3 dni pred razpisanim datumom dražbe. Javne dražbe se lahko udeleži vsak. Obstaja pravilo, da se nepremičnina na prvi javni dražbi ne sme prodati za manj kot 70 % dejanske vrednosti, na drugi dražbi pa ne za manj kot 50 % vrednosti. Drugo javno dražbo predlaga upnik, ki je podal izvršbo na nepremičnino. Svoj predlog mora podati v roku 6 mesecev od termina prve javne dražbe. Torej je sodišče ne razpiše avtomatično. Seznam vseh razpisanih javnih dražb je na voljo na portalu e-dražbe.

 

Izvršba v primeru neuspele dražbe

Sodišče je po uradni dolžnosti dolžno ustaviti izvršbo na nepremičnini, če se ista ne proda na drugi javni dražbi. Upnik pa ima v nadaljevanju izvršilnega postopka na voljo, da ponovno zahteva izvršbo na nepremičnini.

 

Postopek izvršbe in njegove omejitve

V preteklih letih je postopek izvršbe doživel precej sprememb, in sicer v smeri enostavnejše izterjave dolga. Kljub temu se upniki še vedno srečujejo z neuspešno izterjavo bodisi zaradi prepozne izvršbe ali zaradi izogibanja dolžnika. Najhitrejši način izterjave dolga je izvršba na prejemke dolžnika (plača ali pokojnina) ter na denarna sredstva na bančnih računih. Če prejemkov ni, upnik preverja ostalo premoženje dolžnika in vloži izvršbo na premične stvari, po navadi na osebno vozilo. Zadnja možnost izterjave dolga je rubež nepremičnine, pri katerem obstajajo omejitve, ki jo otežujejo in hkrati ščitijo dolžnika, še posebej pri dolgovih manjše vrednosti.

Zelo znan je primer družine Vaskrsić iz Litije, ki je v letu 2012 ostala brez stanovanjske hiše zaradi 124 evrov dolga za komunalne storitve. Njihova hiša je bila na javni dražbi prodana za polovico ocenjene vrednosti. Čeprav se je javnost zgražala in politika opozarjala o kršitvah postopka, je vrhovno sodišče potrebovalo mesec dni za odločitev, nato pa je bilo že prepozno. Vmes je dolžnik izplačal svoj dolg, vendar je nepremičnina že bila prodana. Evropsko sodišče za človekove pravice ESČP v Strasbourgu je na pritožbo družine Vaskrsić ugotovilo nesorazmerje med višino dolga in dejstvom, da je prodana hiša namreč bila edini dom družine, ter opozorila slovensko sodišče, da v tem primeru niso skrbno preučili možnosti poplačila dolga. Država Slovenija jim mora za to povzročeno škodo plačati odškodnino ter povrniti stroške v vrednosti 85.000 evrov.

Omejitve glede izvršbe na nepremičnini se razlikujejo od države do države ne glede na sodbo ESČP.

Recimo na Malti, Danskem, Portugalskem, Estoniji in Irskem je povsem možna izvršba na nepremičnini za dolg od vsote denimo 300 evrov.

Določene omejitve pri izvršbi nepremičnine obstajajo v Ukrajini, Litvi, Belgiji, na Nizozemskem, Norveškem in Veliki Britaniji – podobno kot pri nas v primeru družine Vaskrsić.

Obstajajo pa države, v katerih izvršba na nepremičnino sploh ni mogoča. V Bolgariji in Latviji nikakor ni dovoljeno rubiti nepremičnine, ki je edini dom dolžnika. Podobno je na Češkem z izjemo, če gre za dolg iz naslova neplačila preživnine ali dolga iz kriminalnega dejanja.

 

 

Skupna ocena storitve
Ocena: 5, Glasov 1

Related posts

Call Now ButtonPOKLIČITE