Pogodbeno delo

Pogodbeno delo je oblika zaposlitve, pri kateri posameznik (pogodbenik ali izvajalec) sklene pisno pogodbo z delodajalcem ali podjetjem za opravljanje določenega dela ali storitve. Pri pogodbenem delu oseba ni redno zaposlena kot stalni delavec, temveč je za določeno obdobje ali projekt najeta za izvedbo specifičnih nalog.

Najpogostejši obliki opravljanja dela sta delo za določen in delo za nedoločen čas, ki se izvajata na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Če se delo opravi enkratno ali za krajši čas, gre za pogodbeno delo.

V glavnem se v Sloveniji delovno razmerje sklepa na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. Poleg omenjenih pa zakon določa tudi druge oblike dela, ki se nanašajo na delo po podjemni pogodbi, delo po avtorski pogodbi, začasno delo upokojencev, osebno dopolnilno delo ali študentsko delo prek napotnice. Pogodbeno delo lahko terja tudi potrebo po pridobitvi posebnega statusa, kot je status samostojnega novinarja, status samozaposlenega v kulturi, status raziskovalca in podobno.

Kaj predstavlja pogodbeno delo?

Pogodbeno delo ima številne prednosti, zaradi katerih je privlačno tako za delavce kot tudi za delodajalce. Tu so nekatere glavne prednosti pogodbenega dela:

1. Fleksibilnost: Pogodbeni delavci imajo večjo fleksibilnost pri izbiri projektov in delovnega urnika. Lahko se odločijo, katere projekte bodo sprejeli, in prilagodijo svoj urnik glede na svoje želje in potrebe.
2. Raznolikost: Pogodbeni delavci pogosto delajo na različnih projektih za različna podjetja. To omogoča pridobivanje različnih izkušenj in veščin ter razširjanje znanja v različnih panogah.
3. Samostojnost: Pogodbeni delavci delajo kot samostojni izvajalci, kar pomeni večjo samostojnost pri izvajanju svojega dela. Sami lahko sprejemajo odločitve in organizirajo svoje delo.
4. Večje plačilo: Pogodbeni delavci običajno imajo možnost zaračunavanja višjih stopenj plačila za svoje storitve v primerjavi s tradicionalnimi rednimi zaposlitvami.
5. Specializirane veščine: Pogodbeni delavci, ki imajo specializirane veščine ali ekspertizo na določenem področju, lahko izkoristijo svoje znanje za pridobivanje projektov, ki se osredotočajo na njihovo področje strokovnosti.
6. Dostop do različnih projektov: Pogodbeni delavci lahko delajo na projektih, ki se morda ne bi pojavili v okviru rednih zaposlitev. To jim omogoča raznolikost izkušenj in možnost učenja novih stvari.
7. Manj birokracije: Pogodbeni delavci imajo običajno manjšo birokracijo in administrativne obremenitve kot redno zaposleni, saj niso del sistema zaposlovanja podjetja.
8. Prilagodljivost življenjskemu slogu: Pogodbeno delo omogoča prilagoditev dela glede na življenjski slog in druge zunanje dejavnike, kot so družinske obveznosti, študij, potovanja itd.
9. Priložnost za samostojno podjetništvo: Pogodbeno delo lahko služi kot prehodna stopnja za ljudi, ki želijo preiti v samostojno podjetništvo, saj pridobivajo izkušnje in ustvarjajo omrežje strank.

Pogodbeno delo je lahko koristno za tiste, ki cenijo fleksibilnost, neodvisnost in priložnost za razvoj svojih veščin na različnih projektih. Vendar pa je pomembno upoštevati tudi izzive, kot so nihanje prihodkov, pomanjkanje ugodnosti redne zaposlitve in potrebo po samostojnem upravljanju davkov in zavarovanj.

Pogodbeno delo je v nekaterih primerih lahko zelo koristno tako za izvajalca kot za podjetje, saj omogoča fleksibilnost pri zaposlovanju in izvajanju projektov. Vendar pa se morajo tako izvajalci kot podjetja zavedati pravnih in davčnih vidikov ter se držati veljavne zakonodaje glede pogodbenega dela v svoji pravni jurisdikciji.

Podjemna pogodba je najbolj pogosta oblika pogodbenega dela

Podjemna pogodba je oblika pogodbenega dela, pri katerem avtor in podjemnik nista zavarovana za primer brezposelnosti ali za starševsko varstvo. Naročnik mora po podpisu podjemne pogodbe v obveznem zdravstvenem zavarovanju plačati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter prispevek delodajalca za posebne primere zavarovanja, če niso izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje.

Podjemna pogodba je pogodba, s katero se podjemnik zaveže, da bo za naročnika opravil določeno delo oziroma posel. Pogodbeno delo v obliki podjemne pogodbe se sklene za določen čas, ki je jasno definiran, takšna oblika dela pa je urejena v Obligacijskem zakoniku. Predmet podjemne pogodbe je lahko izdelava ali popravilo stvari (ki se nanaša predvsem na obrtniške storitve) ter fizično ali umsko delo.

V katerih primerih je pogodbeno delo smiselno?

Pogodbeno delo lahko fizična oseba sklene z naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba. Pogodbeno delo lahko sklene tudi zaposlena oseba, ampak ne s svojim delodajalcem, razen v primeru, ko skleneta podjemno pogodbo izven opisa rednih delovnih nalog. Pogodbeno delo se lahko sklene le za določen čas.

Ali je bolj smiselno skleniti pogodbo o zaposlitvi ali podjemno pogodbo?

Z vidika delodajalca je stroškovno učinkoviteje, če sklene podjemno pogodbo. Ob tem je treba omeniti, da zakonodaja pri sklenitvi podjemne pogodbe vsebuje določene omejitve. Delavec tako ne sme skleniti pogodbenega dela, če obstajajo elementi rednega delovnega razmerja med delodajalcem in delavcem ter če delavec izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Delovno razmerje se sklene, če je delo sistematizirano kot delovno mesto in če se opravlja v času, ki ga določi delodajalec. Delovno razmerje se sklene tudi, če je delo kontinuirano in če se lahko po navodilih primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu.

Kakšen je davčni vidik pogodbenega dela?

Pogodbeno delo je obdavčeno na ravni posameznika, in sicer v obliki dohodnine. Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega poslovnega razmerja se plača po 25-% davčni stopnji, izračunana pa je na davčni osnovi. Davčna osnova je izračunana kot dohodek (ki vključuje tudi vse bonitete in povračila stroškov), zmanjšan za nominirane stroške v višini 10 % in prispevke za socialno varnost.
Delavec mora od svojega dohodka sam plačati prispevke za socialno varnost, višina prispevkov pa je odvisna od vključenosti delavca v zavarovanje.

Kako je definirana avtorska pogodba kot pogodbeno delo?

Avtorska pogodba je oblika pogodbenega dela, ki se lahko sklene le za dela, ki so kot avtorska predvidena v samem zakonu. Avtorska dela so definirana kot intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti, umetnosti ali drugih panog. Bistveno je, da se skozi avtorsko delo izraža individualni pristop posameznika, bodisi skozi govorjenje (predavanja, govori), pisanje (članki, priročniki in podobno), glasbo, gledališče, fotografijo, likovno umetnost, arhitekturo, industrijo in drugo.

Avtorska dela sodijo v kategorijo podjemnih pogodb, pri katerih pogodbo skleneta naročnik in avtor. Naročnik je lahko pravna ali fizična oseba, avtor pa mora nujno biti fizična oseba. Avtor je že lahko v delovnem razmerju (izjema je le tedaj, ko pogodbeno delo vključuje posebno klavzulo), lahko je lastnik družbe, samostojni podjetnik ali pa nekdo, ki pridobiva dohodek le na podlagi pogodbenega dela. Avtor je lahko tudi oseba, ki izredno ali redno študira.

Avtorska pogodba je z vidika elementov pogodbe precej podobna podjemni pogodbi. Edina glavna razlika je predmet pogodbe. Od leta 2011 dalje podatkov o avtorskih pogodbah več ni treba sporočati Zavodu RS za zaposlovanje.

Na kakšen način je obdavčeno pogodbeno delo prek avtorske pogodbe?

Dohodek, ki ga delavec prejme z delom prek avtorske pogodbe, pripada posamezniku oziroma avtorju. Takšna oblika dohodka je obdavčena z dohodnino. Enako kot pri podjemni pogodbi tudi za avtorsko pogodbo velja, da je višina plačila prispevkov odvisna od tega, ali je avtor že obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan ali ne. Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega poslovnega razmerja se plača po 25-% davčni stopnji, izračunana pa je na davčni osnovi. Davčna osnova je izračunana kot dohodek (ki vključuje tudi vse bonitete in povračila stroškov), zmanjšan za nominirane stroške v višini 10 % in prispevke za socialno varnost.

Kako pa je v primeru študentskega dela – pogodba o delu?

Študentsko delo je definirano kot delo, ki ga občasno ali začasno opravlja študent ali dijak ali druga upravičena oseba, ki ima študentski status. Ta oblika dela se opravlja prek pooblaščene organizacije (kot je na primer študentski servis, Zavod RS za zaposlovanje, agencija za delo in podobno). Delo se opravlja prek študentske napotnice, zaradi katere mora študent po plačilu agenciji plačati tudi določen odstotek provizije. Od dohodka iz študentskega dela mora študent plačati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Podjetja, ki želijo zaposliti študente, morajo omenjenim posrednikom sporočiti potrebo po študentskem delu, ki jo posrednik objavi v obliki oglasa. Portali, ki so na voljo vsem, so namenjeni temu, da študentje poiščejo kontakte in osnovne informacije o ponudniku dela ter se prijavijo na razpisano delovno mesto.

Plačilo študentskega dela se izvede prek napotnice, ki jo izda in priskrbi servis oziroma agencija. Napotnica predstavlja tudi pravno podlago za opravljanje dela in mora biti dostopna tako delodajalcu kot tudi študentu v primeru nadzora. Delodajalec mora po končanem študentskem delu izpolniti vsa polja in rubrike na napotnici ter jo izročiti servisu oziroma agenciji, ki nato izda račun za opravljeno študentsko delo.