Pogodbe o štipendiranju so pravzaprav kadrovske štipendije, katerih namen je povezovanje mladih, ki šele vstopajo na trg delovne sile, in delodajalcev, ki iščejo točno določen kader. S pomočjo dolgoročnega kadrovskega načrtovanja in financiranja mladih si lahko podjetja zagotovijo primeren in kvalificiran kader, mladim pa na ta način omogočijo takojšnjo zaposlitev po končanem šolanju.
Kazalo
Kdo sklepa pogodbe o štipendiranju?
Pogodbe o štipendiranju se lahko sklenejo med delodajalci in dijaki ali študenti. Učenci se lahko o pogodbah o štipendiranju informirajo prek različnih kanalov. Eden izmed takšnih je aplikacija Izmenjevalnica, v kateri so na voljo objave delodajalcev o rednih ponudbah pogodb o štipendiranju. Drugi kanal je Regionalna razvojna agencija, kjer se ravno tako objavljajo potrebe delodajalcev po štipendistih. Učenci pa lahko informacije dobijo tudi na spletnih straneh delodajalcev in drugih javnih razpisih.
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o štipendiranju?
Poleg pravic, ki jih prinese pogodba o štipendiranju, pa imajo učenci tudi določene obveznosti, ki jih pogodba nosi. Ena izmed njih je obveznost zaposlitve pri delodajalcu, ki je učenca med študijem financiral, ta obveznost pa je terminsko opredeljena, kar pomeni, da je že v pogodbi o štipendiranju jasno definirano, v kakšnem časovnem obdobju bo moral biti učenec pri delodajalcu zaposlen. Delodajalec lahko v pogodbo o štipendiranju vključi tudi druge obveznosti, kot je na primer počitniška praksa, specifična diplomska naloga ipd. Kadrovske štipendije so navadno višje od ostalih štipendij, zato so med učenci zelo zaželene.
Oblika in vsebina pogodbe o štipendiranju?
Pogodbo o štipendiranju po navadi oblikuje štipenditor oziroma delodajalec. Pri oblikovanju mora biti še posebej pozoren na to, da ustrezno navede vse pravice in obveznosti, ki jih ima prejemnik štipendije. Pomembni elementi, ki jih mora vsebovati pogodba o štipendiranju, so datum in doba prejemanja štipendije, čas, za katerega velja obdobje štipendiranja, znesek in vračilo (v primeru, da se prejemnik štipendije ne drži dogovorjenih pogojev), čas, v katerem mora delodajalec štipendistu ponuditi delo po končanem šolanju, delovno mesto, na katerem bo štipendist delal … Poleg veljavne pogodbe o štipendiranju, ki jo podpišeta stranki, veljajo tudi splošni akti delodajalca, ki jih navadno prejemnik kadrovske štipendije ne pozna, zato je izrednega pomena, da se pred podpisom pogodbe o štipendiranju z njimi tudi seznani.
Sofinanciranja v pogodbi o štipendiranju
Delodajalci imajo možnost sofinanciranja pogodb o štipendiranju, a se to v praksi ne uporablja pogosto, saj tovrsten način ob končanem študiju terja precej administracije in dodatnih obveznosti za dijaka oziroma študenta. Delež sofinanciranih štipendij je v povprečju 30 %, sofinanciranje pogodb o štipendiranju pa se loči na posredno in neposredno sofinanciranje. Neposredno sofinanciranje pomeni, da se mora delodajalec prijaviti na poseben razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, posredno sofinanciranje pa pomeni, da se mora delodajalec prijaviti na poseben razpis, ki ga objavi Regionalna razvojna agencija.
Namen sofinanciranja in vir financiranja na podlagi pogodbe o štipendiranju
Sofinanciranje je RS oblikovala zato, da bi spodbudila učence k uspešnemu študiju in zaključku izobraževanja v predpisanih rokih ter jim po končanem študiju omogočila primerno zaposlitev. Največ sofinanciranja država nudi na področju naravoslovja in tehnike, saj so poklici znotraj te panoge tudi najbolj iskani. Sredstva za sofinanciranje pogodb o štipendiranju pridejo iz proračuna ministrstva, sredstev sklada, proračuna RS in Evropskega socialnega sklada. Če želi delodajalec zaprositi za sofinanciranje, mora izpolnjevati vnaprej določene pogoje. Pogoji so našteti v Zakonu o štipendiranju ali pa jih delodajalec najde v razpisu.
