Kazalo
Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju? Pogodba o dosmrtnem preživljanju je poseben pravni instrument, s katerim se dve stranki zavežeta k izpolnitvi medsebojnih pravic in obveznosti. V določenih primerih jo lahko dediči tudi izpodbijajo.
Najprej pa je treba opredeliti, kaj pogodba o dosmrtnem preživljanju sploh je in kateri so njeni glavni elementi.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dvostranski pravni posel, v katerem se stranki zavežeta, da bosta izpolnili obveznosti iz pogodbe in v zameno prejeli določene koristi. V praksi to pomeni, da se stranki dogovorita, da bo ena drugo oskrbovala do konca življenja, preživljana oseba pa bo v zameno izročila določeno premoženje, najpogosteje nepremičnino. Predmet pogodbe je stvar dogovora – lahko gre tudi za celotno premoženje. Bistveno je, da je pogodba sklenjena v zakonsko predpisani obliki, sicer ni veljavna.
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju uvrščamo med dednopravne pogodbe, saj gre za prenos lastništva z ene stranke na drugo. Prenos lastninske pravice je mogoč le, če se druga stranka zaveže, da bo v zameno nudila preživljanje – to pa vključuje skrb za dom, osebno nego, prehrano, finančno pomoč in drugo, v skladu z dogovorom med strankama. V pogodbi mora biti jasno določeno, katere so obveznosti in katere pravice posamezne stranke.
Kdaj je možno izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju?
V praksi je izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju zahtevno. Sodna praksa je zavzela stališče, da pogodba ni nična, tudi če jo je podpisal hudo bolan preživljanec, če je bil njegov namen zagotovitev dosmrtne oskrbe s strani določene osebe.
Možen razlog za izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju je lahko ta, da je šlo pri prenosu premoženja dejansko za darilo, kar pomeni, da ena pogodbena stranka ni izpolnila svojih obveznosti, določenih v pogodbi. Dedič lahko v primeru fiktivnosti pogodbe zahteva ugotovitev njene ničnosti. V takem primeru mora stranka, ki je prejela premoženje, darilo vrniti, to pa se nato všteje v dedno maso, iz katere se pokrijejo nujni deleži nujnih dedičev.
Drugi možen razlog za izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju je sposobnost razsojanja zapustnika. Sposobnost razsojanja v trenutku podpisa pogodbe je namreč ključna za veljavno sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ta predpostavka sicer ni izrecno zapisana v zakonu, vendar jo sodna praksa šteje za temelj poslovne sposobnosti, ki je pogoj za sklenitev veljavne pogodbe. Teorija opredeljuje sposobnost razsojanja kot bistveno za izražanje poslovne volje. Če ima dedič, ki želi razveljaviti pogodbo o dosmrtnem preživljanju, dokaze, da je bil zapustnik ob podpisu pogodbe nerazsoden, lahko uveljavlja njeno ničnost. V tem primeru se premoženje, dano s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, všteje v dedno maso.
Kaj se zgodi z dedno maso zapustnika po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju?
Del premoženja, ki se prenese po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se po smrti preživljanca ne všteva več v njegovo dedno maso. V praksi se dediči pogosto počutijo prikrajšane za ta del premoženja in zato skušajo pogodbo razveljaviti.
Da bi se zapustnik temu izognil, je bistveno, da se pred sklenitvijo pogodbe dobro seznani z vsemi potrebnimi elementi, ki morajo biti vključeni, da bo pogodba veljavna.
Kateri so glavni elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju?
Ena izmed glavnih značilnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju je, da jo praviloma skleneta mlajša in starejša oseba. Starejše osebe pogosto niso več sposobne skrbeti zase, imajo pa določeno premoženje, ki so ga ustvarile tekom življenja. Mlajše osebe praviloma še nimajo lastnega premoženja, imajo pa sredstva in sposobnosti za nego in pomoč. Po sklenitvi pogodbe imata obe pogodbeni stranki pravice in obveznosti, ki jih morata izpolnjevati, saj pogodba le tako ostaja veljavna. Vsebino pogodbe določita stranki sami, glede na svoje potrebe in dogovorjene pogoje.
V katerih primerih je možno preklicati pogodbo o dosmrtnem preživljanju?
Pogodbeni stranki se lahko kadarkoli v času trajanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju sporazumno dogovorita, da pogodbo prekličeta. Po preklicu lahko skleneta novo pogodbo ali obstoječo dokončno razveljavita. Pogodbo lahko prekliče tudi ena stranka, če druga ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti, ali če skupno bivanje postane neznosno. Za preklic je treba dokazati, da razlog za preklic obstaja in da je ta upravičen.
Preklic pogodbe o dosmrtnem preživljanju izvede sodišče. Po preklicu se lastninska pravica nad premoženjem prenese nazaj na prvotnega lastnika. To premoženje se po njegovi smrti všteje v dedno maso, ki jo prejmejo dediči. Kot že omenjeno, lahko pogodbo izpodbijajo tudi dediči, vendar le, če obstajajo verodostojni dokazi in upravičeni razlogi. Dediči lahko pogodbo izpodbijajo tudi, če je ena izmed strank izkazala izrazito nehvaležnost do druge ali če obstaja sum o pristnosti podpisa.
Kdaj pogodba o dosmrtnem preživljanju ni veljavna?
O neveljavnosti pogodbe govorimo, kadar obstaja napaka volje, ki vpliva na odločitev pogodbenih strank. Napaka volje se pojavi, kadar je pogodba sklenjena pod vplivom grožnje, prisile ali manipulacije ene izmed pogodbenih strank. Napaka volje obstaja tudi v primeru zmote glede predmeta, ki je predmet pogodbe.
Dogovor med strankama mora biti v pogodbi jasno opredeljen, brez dvoumnosti glede obveznosti in pravic, ki iz nje izhajajo. Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Notar ima dolžnost, da preveri pravilnost vsebine pogodbe in opozori na morebitne nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na njeno veljavnost.
Ključni sestavni deli pogodbe so določitev premoženja, ki se prenaša, ter natančna opredelitev vseh obveznosti, povezanih z nego in oskrbo preživljanca. Če je pogodba sklenjena pravilno in v skladu z zakonom, je dediči po smrti zapustnika ne morejo uspešno izpodbijati. Izpodbijanje je mogoče le, če obstajajo utemeljeni sumi napak ali nepravilnosti pri njeni sklenitvi.
