Dedovanje po možu je ena izmed realnosti, s katero se sooči mnogo žensk, čeravno gre ob smrti najbližjih za eno težjih preizkušenj v življenju.
Kazalo
Dedovanje po možu je možno na podlagi zakona ali oporoke
1. Zakonito dedovanje: Če mož umre brez oporoke, se njegovo premoženje običajno deli med zakonite dediče. Zakoniti dediči so bližnji sorodniki moža, kot so zakonec (preživeli partner), otroci, starši in drugi sorodniki po zakonu.
2. Oporoka: Če je mož napisal oporoko pred smrtjo, se dedovanje lahko izvaja v skladu z določbami oporoke. Oporoka je pravno veljaven dokument, ki določa, kako se bo razdelilo premoženje umrlega med dediče. Oporoka omogoča možu, da izrazi svoje želje in preference glede dedovanja.
Dedovanje po možu se lahko izvrši na dva načina, in sicer kot dedovanje z oporoko, kadar je zapustnik pred svojo smrtjo pripravil oporoko, v kateri sam določi, kako in komu naj gre njegovo premoženje v primeru smrti, ali z dedovanjem po zakonu v primeru, ko je oporoka neveljavna, dedič ne želi dedovati ali pa oporoka sploh ni napisana, kar velja tudi za primer dedovanja po možu.
Sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, iz česa je sestavljeno premoženje oziroma zapuščina pokojnika ter katere pravice iz zapuščine v zapuščinskem postopku gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.
Postopek dedovanja po možu se prične po prejemu smrtovnice pokojnika in se zaključi z izdajo sklepa o dedovanju, v katerem je točno navedeno, kaj kdo deduje ter v kakšnem dednem deležu.
Dedovanje po možu nastopi ne glede na prvi ali drugi dedni razred, v katerega so dediči razvrščeni glede na razmerje z zapustnikom.
Dedovanje po možu v prvem dednem razredu in v drugem dednem razredu
Dedovanje po možu v prvem dednem razredu se zgodi takrat, ko si žena zapustnika razdeli premoženje z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi potomci. Žena pokojnika si v tem primeru po enakih delih deli dediščino s potomci pokojnika.
Dedovanje po možu v drugem dednem razredu pride v poštev takrat, kadar mož ni zapustil potomcev.
V primeru, da je zapustnikova žena nepreskrbljena in deduje s preostalimi dediči prvega dednega reda, lahko zaprosi sodišče, da ji dovoli dedovati tudi tisti del zapuščine, ki bi ga sicer po zakonu dedovali sodediči. Ravno tako lahko sodišče na zahtevo zapustnikove žene odloči, da deduje celotno zapuščino, kadar je njena vrednost tako majhna, da bi v primeru delitve zapuščine utrpela pomanjkanje.
Žena, ki deduje po možu, si lahko premoženje razdeli na dva načina
Pri dedovanju po možu v prvem dednem razredu si torej žena zapustnika razdeli premoženje z zapustnikovimi naravnimi oziroma posvojenimi potomci, pri dedovanju po možu v drugem dednem redu pa žena praviloma dobi polovico zapuščine, starši oziroma njihovi potomci pa dobijo drugo polovico. Treba je tudi poudariti, da delež zakonca v drugem dednem redu ni fiksen in se lahko poveča ali zmanjša v korist oziroma breme zapustnikovih staršev in njihovih potomcev, vendar ima vpliv na to izključno upravičenec.
Po zakonu o dedovanju se dedujejo tako stvari kot pravice, torej to velja tudi za denar, čigar lastnik je bil mož. Pri dedovanju denarja igra vlogo pravilo, da se upošteva tisti denar, ki se je v trenutku smrti zapustnika nahajal na njegovem transakcijskem računu, ravno tako pa se upoštevajo tista sredstva, ki prispejo na račun šele po njegovi smrti. V primeru, da obstaja denar tudi na drugih računih, je dedovanje denarja možno le takrat, ko se dokaže, da je denar zapustnikova last. V primeru neupravičenih dvigov gotovine s transakcijskega računa se lahko uveljavlja zahtevek po vračilu določenih zneskov v zapuščino.
V primeru, da bi želeli še več informacij in pravno svetovanje, vezano na dedovanje po možu, vas vljudno vabimo, da se oglasite v naši odvetniški pisarni. Zagotavljamo vam strokovno, profesionalno in spoštljivo svetovanje ter obravnavo vašega primera.
