Z darilno pogodbo za nepremičnino prenese darovalec neodplačno, brez plačila, na obdarjenca lastninsko pravico na določeni nepremičnini, obdarjenec pa darilo sprejme. Darilna pogodba za nepremičnino pa je obligacijski posel, na katerega je treba plačati tudi davek. Darilno pogodbo določa in zakonsko ureja Obligacijski zakon.

Kazalo

DARILNA POGODBA ZA NEPREMIČNINO IN KAJ POMENI?

Darilna pogodba za nepremičnino je torej pogodba, s katero stranki pisno uredita določeno situacijo, ko ena stranka podari drugi stranki določeno premoženje, s katero se druga stranka strinja. Darilne pogodbe za nepremično se najpogosteje sklepajo med sorodniki.

Zelo sem zadovoljna
⭐⭐⭐⭐⭐
Naja Z.

KAJ JE DARILNA POGODBA?

Darilna pogodba je torej pogodba, pri kateri z določili po Obligacijskem zakoniku (OZ) darovalec obdarjencu neodplačno prepusti kakšno stvar oziroma pravico, obdarjenec pa to darilo sprejme. Darilna pogodba je pogodba, ki ureja razmerje med osebo, ki ima namero določeno stvar ali pravico podariti (darovalec), ter osebo, ki se s tem strinja in darilo posledično tudi sprejme (obdarjenec). Gre za neodplačno obliko obdarovanja, s katero darovalec darilo prepusti obdarjencu. V praksi je uporaba darilne pogodbe zelo pogosta, vendar se pogosto pojavljajo vprašanja in nejasnosti glede tega, v katerih primerih je smiselno skleniti darilno pogodbo, kakšni so pogoji za njeno veljavnost, kako je urejeno plačilo davka ter ali je darilno pogodbo mogoče razveljaviti in pod kakšnimi pogoji.

V praksi je najpogostejši predmet obdaritve nepremičnina (stanovanje, hiša, parcela) ali premičnina (avtomobil, nakit, kosi pohištva večje vrednosti in drugo).
Pogoj za veljavnost darilne pogodbe za nepremičnino je, da je ta napisana v pisni obliki, podpisana s strani obeh strank (darovalca in obdarjenca) ter da je darilo dejansko izročeno.

Ko govorimo o darilni pogodbi, je najprej smiselno poznati njeno definicijo. Darilna pogodba je definirana kot pogodba, s katero darovalec obdarjencu podari premičnino ali nepremičnino, pri tem pa obdarjencu za to ni treba plačati nič. Darovalec lahko obdarjencu z darilno pogodbo podari, karkoli želi, v kolikor ima podarjena stvar visoko vrednost, pa je pomembno, da je darilna pogodba sklenjena v pisni obliki. Če predmet darilne pogodbe nima visoke vrednosti, o darilni pogodbi za nepremičnino govorimo že takrat, ko je predmet izročen obdarovancu. Glede na to, da imajo nepremičnine visoko vrednost, je nujno, da je darilna pogodba za nepremičnino in davek pripravljena v pisni obliki. Pisna oblika darilne pogodbe za nepremičnino terja jasno opredelitev predmeta darilne pogodbe za nepremičnino, darovalca in obdarovanca. Darovalec lahko darilno pogodbo navadno sklene tudi s pomočjo e-obrazca. Če gre za darilno pogodbo med dvema zakoncema, je nujno, da je ta opravljena v pisni obliki in hkrati overjena pri notarju. Če je predmet darilne pogodbe nepremičnina, je poleg tega, da je ta zapisana v pisni obliki, dobro vedeti tudi, da obdarovanec pravice nad nepremičnino prejme šele tedaj, ko je kot novi lastnik zapisan v zemljiško knjigo. Takšna darilna pogodba za nepremičnino mora vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Če tega darilna pogodba za nepremičnino in davek ne vsebuje, mora darovalec poskrbeti, da ta element sestavi ločeno in ga da overiti pri notarju.

Vzorec za darilno pogodbo:

VZOREC DARILNE POGODBE

DARILNA POGODBA POMENI NEODPLAČEN PRENOS DOLOČENE PRAVICE

V kolikor želi darovalec obdarovancu nekaj podariti, mora najprej dobro poznati definicijo darilne pogodbe za nepremičnino. Ta je definirana kot pogodba, v kateri darovalec prenese določene pravice iz naslova uporabe bodisi premičnine bodisi nepremičnine in obdarovanca imenuje za njenega lastnika. Govorimo torej o neodplačanem prenosu lastninske pravice. Kot že omenjeno, je lahko predmet darilne pogodbe premičnina ali nepremičnina. Ena izmed najpogostejših oblik darilne pogodbe za premičnino je darilna pogodba za avto. Treba je poudariti, da darilna pogodba sama po sebi terja strogo obliko, kar pomeni, da o njej ne govorimo tedaj, ko se darovalec in obdarovanec le ustno dogovorita o darilu. O darilni pogodbi za nepremičnino lahko govorimo šele tedaj, ko je ta sklenjena v pisni obliki in je predmet darila izročen obdarovancu. V pisni obliki mora biti zapisana zato, da darovalec svojih dragocenosti ne podarja nepremišljeno in si nato kadar koli premisli ter darilo vzame nazaj. Darilna pogodba za nepremičnino ni enostranski pravni akt, to pa zato, ker se mora tudi sam obdarovanec z njo strinjati in sprejeti podarjeno darilo. Darilna pogodba je torej veljavna le v primeru, ko obdarovanec darila ne odkloni in je hkrati prejeto darilo neodplačno.

Sklepanje darilne pogodbe za nepremičnino zahteva kar nekaj pravočasne in ustrezne informiranosti o tem, kdaj jo je smiselno skleniti, kako mora biti sklenjena, kakšne so posledice, dolžnosti in obveznosti tako darovalca kot obdarjenca, kako je s plačilom davka ter ali je možen preklic tovrstne pogodbe in pod kakšnimi pogoji.

Vsekakor vam bo nekdo s tovrstnimi izkušnjami in uspešno izvedeno darilno pogodbo za nepremičnino svetoval, da je včasih ključnega pomena tudi pomoč ustrezne in strokovne osebe s področja prava.

Darilna pogodba za nepremičnino je posebna pogodba, pri kateri darovalec neodplačno, torej brez plačila, prenese svojo lastninsko pravico določene nepremičnine na obdarjenca, ki pa to darilo sprejme. Najpogosteje se darilne pogodbe sklepajo v družinskem krogu.

ALI MORA BITI DARILNA POGODBA ZA NEPREMIČNINO SKLENJENA V NOTARSKI OBLIKI?

Zakon tako za pogodbe za nepremičnino glede premoženjskih pravic med zakoncema kot tudi za darilne pogodbe določa, da morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa, razen v primeru, če gre za manjša darila, ki so sorazmerna s premoženjskim stanjem darovalca. V tem primeru gre predvsem za darila manjše vrednosti, ki si jih običajno poklonimo ob rojstnem dnevu, novem letu, valentinovem, obletnicah ter posebnih dosežkih, kot so npr. magisterij, rojstvo otroka in drugo.

V primeru pravnega posla, kar darilna pogodba za nepremičnino tudi je, pri katerem je predmet kmetijsko ali gozdno zemljišče ali kmetija, mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu slednje odobriti tudi pristojna upravna enota, kar navaja prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.

Darilne pogodbe za nepremičnino morajo biti sklenjene v pisni obliki (posebni obrazci), darilna pogodba, ki se sklene med zakoncema, pa mora biti zapisana v obliki notarskega zapisa in overjene pri notarju. Pri darilni pogodbi za nepremičnino glede premoženja in pravic pisna oblika zapisa ni nujna, v primeru, ko obdarjenec takoj pridobi predmet darila, stvar ali pravico in z njo lahko tudi prosto razpolaga.

Kaj je lahko predmet darilne pogodbe?

Predmet darilne pogodbe je lahko premičnina, kot na primer zlatnina, denar, vrednostni papirji, umetnine, dragoceno pohištvo, avto in podobno. Prav tako pa lahko predmet darilne pogodbe predstavlja tudi nepremičnina, kot so hiša, stanovanje, zemljišče in podobno.

Pomembno je poudariti, da predmet darilne pogodbe ni omejen zgolj na stvari, temveč lahko predstavlja tudi pravico. Primer takšne prakse je na primer darovanje doživljenjske uporabe stanovanja ali hiše s strani darovalca.

Predmet darilne pogodbe za nepremičnino je lahko:

premičnina;
nepremičnina
ali druga pravica.

Obligacijski zakon v 533. členu v nadaljevanju pravi, da se za darilno pogodbo šteje tudi odpoved pravici, če se zavezanec s tem strinja.

KAJ MORATE VEDETI, PREDEN SKLENETE DARILNO POGODBO ZA NEPREMIČNINO?

Kot smo že omenili, se darilne pogodbe najpogosteje sklepajo, ko je predmet pogodbe nepremičnina. Zakon določa, da je za takšne pogodbe treba skleniti pisno pogodbo, pri čemer se uporablja poseben obrazec. Poleg tega je obvezna tudi notarska overitev. Pri sestavi darilne pogodbe za nepremičnine je izjemno pomembno natančno identificirati nepremičnino, ki je predmet pogodbe, saj je vrsta nepremičnine, ki jo darujemo, ključnega pomena. Namen potrdila o namenski rabi zemljišča je ugotoviti in dokazati, čemu je zemljišče namenjeno ter ali ima občina, v kateri se to zemljišče nahaja, predkupno pravico. Lastninska pravica nepremičnine se na darovalca prenese šele po vpisu novega lastnika v zemljiško knjigo. Kadar je predmet darilne pogodbe za nepremičnino kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, je obdarjenec lahko le ožji družinski član.

Povzetek lastnosti, ki jih ima darilna pogodba za nepremičnino:

• Sklepanje tovrstne pogodbe se vedno izvrši v pisni obliki,
• obvezna je overitev podpisa darovalca pri notarju,
• priporočljivo je, da pogodba istočasno vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo,
• lastninska pravica nepremičnine na obdarjenca preide po vpisu novega lastnika v zemljiško
knjigo,
• kadar nepremičnino podarijo starši le enemu od otrok, lahko drugi otrok ob smrti staršev
zahteva nujni delež,
• v primeru, da je predmet darilne pogodbe za nepremičnino kmetijsko zemljišče, gozd ali
kmetija, je obdarjenec lahko le ožji družinski član,
• ko je predmet darilne pogodbe stavbno zemljišče in obdarjenec ni ožji družinski član, je
treba upoštevati dejstvo, da ima lahko občina na tej nepremičnini predkupno pravico,
• darilna pogodba med zakoncema mora biti ravno tako sklenjena v obliki notarskega za

PREPIS DARILA Z DARILNO POGODBO

Prepis nepremičnine na podlagi darilne pogodbe predstavlja najcenejšo in najhitrejšo možnost za prenos lastništva nepremičnine. Pri darilni pogodbi za primer smrti veljajo strožja pravila glede prenosa lastništva nepremičnine. Prav tako so prepisi nepremičnin pri izročilni pogodbi ali pogodbi o dosmrtnem preživljanju podvrženi nekoliko strožjim zahtevam.

NA KAKŠEN NAČIN SE IZVEDE OZIROMA PREPIŠE PREDMET DARILNE POGODBE?

Zanimivo je, da je pri darilni pogodbi za nepremičnino med zakoncema potrebna notarska overitev. V vsakem primeru pa je pomembno, da je darilna pogodba za nepremičnino sklenjena v pisni obliki.

Za prepis predmeta darilne pogodbe, ki vključuje nepremičnino ali premičnino večje vrednosti, je treba vložiti vlogo za odmero davka. Davek se pri prepisu darila z darilno pogodbo obravnava v skladu z določbami o davku na darila in dediščine. V primeru darilne pogodbe med starši in otroki, ki spadajo v prvi dedni red, se davek na darilo običajno ne plačuje. V primeru darilne pogodbe, ki ureja prepis nepremičnine, pa se plačuje tudi davek na kapitalski dobiček. Davek na kapitalski dobiček se pri prepisu nepremičnine z darilno pogodbo izračuna kot razlika med vrednostjo nepremičnine ob pridobitvi in ob odsvojitvi. Pri tem se davčna obveznost zmanjšuje glede na število let, ko je darovalec lastnik nepremičnine.

KDAJ JE DAROVALEC OPROŠČEN PLAČILA DAVKA NA KAPITALSKI DOBIČEK NEPREMIČNINE, KI JE PREDMET PREPISA Z DARILNO POGODBO?

Če je imel darovalec na naslovu nepremičnine, ki je predmet prepisa z darilno pogodbo, vsaj tri leta prijavljeno stalno prebivališče, je oproščen plačila davka na kapitalski dobiček.

KAJ SE ZGODI, ČE SE KMETIJSKO ZEMLJIŠČE PODARI OZIROMA PREPIŠE Z DARILNO POGODBO?

Kadar je predmet prepisa darilne pogodbe kmetijsko zemljišče, se darilno pogodbo posreduje na upravno enoto za odobritev pravnega posla. Slednje velja le za kmetijska zemljišča.

Pri prenosu lastninske pravice za nepremičnino, ki je predmet darila z darilno pogodbo, je treba pridobiti notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga izda darovalec. To dovolilo se nato priloži pri postopku prepisa z darilno pogodbo. Običajno že sama darilna pogodba vsebuje to dovolilo za prenos lastništva. Nato se izvede vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo preko notarja ali sodišča, kar omogoči dokončen prenos lastništva na prejemnika darila.

KDAJ PRI PREPISU Z DARILNO POGODBO NI TREBA PLAČATI DAVKA NA DEDIŠČINE IN DARILA?

Pri prepisu darilne pogodbe, ki ima za predmet premično stvar, npr. vozilo vrednosti manj kot 5000 evrov, davka ni treba plačati.

Za prepis lastništva premičnin, kot je vozilo, je treba opraviti postopek na pristojni upravni enoti ali pooblaščenem servisu. Pred samim prepisom pa je treba urediti davčne obveznosti pri Finančni upravi in zavarovanje vozila. Darilna pogodba za prepis vozila mora biti ožigosana s strani FURS-a.

DAVEK PRI DARILNI POGODBI

To področje ureja Zakon o davku na dediščino in darila. Ta določa, da je darilo oproščeno plačila davka, če je obdarjenec dedič prvega dednega reda darovalca. Dediči prvega dednega reda vključujejo potomce darovalca, njegovega zakonca ter tudi druge osebe, ki so izenačene z dedičem prvega dednega reda, kot so snaha, zet, pastorek ter osebe, ki so živele z zapustnikom v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Pri vseh ostalih prejemnikih darila je slednje obdavčeno glede na dedni red. Višina davka je v glavnem odvisna od dednega reda v odnosu darovalca in obdarovanca, dedno pravo pa v Sloveniji v glavnem opredeljuje tri glavne dedne rede. Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot darilo in se ne šteje za dohodek.

darilna pogodba — Od česa je odvisna obdavčitev darilne pogodbe?

KAKŠNA JE DAVČNA OSNOVA NA PODLAGI DARILNE POGODBE?

Davčna osnova za davek na darilno pogodbo za nepremičnino je vrednost v dar prejetega premoženja. Pri premičninah (razen pri denarju) je vrednost za odmero davka tržna vrednost tega premoženja znižana za 5.000 evrov (če je premičnina manjše vrednosti kot 5.000 evrov ni predmet obdavčitve).

Če želimo neko stvar, predmet ali pravico, ki je naša last podariti nekomu drugemu, je potrebno skleniti darilno pogodbo. Darilna pogodba za nepremičnino, je pogodba, s katero darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa se s tem strinja. Predmet darilne pogodbe za nepremičnino je lahko karkoli, kar je tudi sicer predmet kupoprodajne pogodbe, lahko je torej premičnina (sem štejemo tudi denar, vrednostne papirje,…), nepremičnina ali pravica oziroma dovolilo. Najpogosteje podarjena darila v Sloveniji so osebna vozila in nepremičnine.

KAKŠEN JE DAVEK NA DARILO, ČE SE DARILNA POGODBA PRIŠTEVA K DEDIŠČINI?

V prvi dedni red sodijo zapustnikovi potomci, zakonec, posvojenci in zunajzakonski partnerji. V drugem dednem redu so zapustnikovi starši, posvojitelji in njihovi potomci, v tretji dedni red pa sodijo stari starši, bratranci in sestrične. V kolikor želijo dediči okvirno izvedeti, kakšen davek bodo plačali, je najbolje, da pogledajo v Zakon o davku na dediščine in darila. V grobem pa velja pravilo, da so davka na darilne pogodbe oproščeni dediči prvega dednega reda (torej potomci zapustnika, pastorki, posvojenci …), za ostale dedne rede pa morajo dediči po navadi plačati davek na dediščine in darila. Če se dedič odloči, da bo darilo neodplačano odstopil državi, pravni osebi zasebnega prava (verske skupnosti ter dobrodelne, zdravstvene, izobraževalne ali raziskovalne ustanove ipd.) ali občini, je tudi v tem primeru v popolnosti oproščen davka. Davka ni treba plačati tudi tedaj, ko je predmet darilne pogodbe kmetijsko zemljišče in se dedič ob tem ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Pri tem je treba poudariti, da mora dedič za kmetijsko zemljišče plačati davek, če se v roku petih let odloči, da se ne bo več ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo. V tem primeru mora davek plačati za nazaj, kot da se že v času prejema darila ne bi ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo. Pri določanju osnove za izračun davka se uporabi vrednost darila. Vrednost se določa v času, ko je darilo dejansko predano obdarovancu, pri izračunu pa se ne upošteva vrednosti dolgov, stroškov in ostalih bremen. Osnova je torej čista vrednost po vseh nastalih stroških in dolgovih. Ko je predmet darilne pogodbe premičnina, je vrednost določena na podlagi ocenjene tržne vrednosti, zmanjšane za 5.000 eur. Med tovrstne premičnine sodi vse, razen denar. V kolikor je tržna vrednost premičnine po plačilu vseh obveznosti nižja od 5.000 eur, takšna premičnina ni obdavčena.

NEKATERI DEDIČI DAROVALCA SO OPROŠČENI DAVKA NA DARILNO POGODBO

Davka oproščeno darilo je tisto, ki ga prejme dedič darovalca v prvem dednem redu, kamor sodijo potomci in zakonec, kar velja tudi za obdarjenca, ki ima izenačen status z dedičem prvega reda (pastorek, zet, snaha, obdarjenec, ki je z darovalcem registriran v istospolni partnerski skupnosti itd). Zakon o davku na dediščino in darila torej navaja, da je davka oproščeno darilo, ki se podarja dediču iz prvega dednega razreda, v katerega zakonec ali zunajzakonski partner tudi sodi. Davek se torej pri darilih iz naslova darilne pogodbe ne zaračuna. Davka na darilno pogodbo je oproščen tudi obdarjenec, ki se po določbah Zakona o zemljiških zemljiščih (ZKZ) šteje za kmeta, če v dar dobi kmetijsko zemljišče (v primeru, da se pred potekom petih let obdarjenec preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali zemlje ne obdeluje več, se mu davek naknadno odmeri). Davka na darilno pogodbo za nepremičnino je oproščen tudi zavezanec, ki darilo brez povračila odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava (verske dejavnosti, dobrodelne, zdravstvene, izobraževalne,…).

DARILNA POGODBA V DOLOČENIH OBDAROVANJIH NE ZAHTEVA PLAČILA DAVKA

Darilna pogodba za nepremičnino v določenih primerih terja tudi plačilo davka. Če gre za obdarovanje za razne obletnice, krst, rojstne dneve itd., plačilo davka seveda ni potrebno. Davek na darilno pogodbo se navadno plača tedaj, ko gre za darovanje na podlagi procesa dedovanja. V tem primeru morajo dediči prvega reda navadno plačati davek na zapuščino. Dediči prvega reda so navadno zakonci in potomci umrlega. Če gre za darilno pogodbo za nepremičnino, naslovljeno na tretje osebe, slednje plačajo davek na darilno pogodbo na podlagi 8. člena zakona na dediščine in darila. Pri procesu dedovanja je višina davka na darilno pogodbo, ki ga morajo plačati dediči, odvisna od njegovega dednega reda in vrednosti zapuščine, meri pa se s pomočjo progresivne lestvice.

DARILNA POGODBA JE OPROŠČENA PLAČILA DAVKA ZA PREMIČNINE, KI NE PRESEGAJO DOLOČENE VREDNOSTI DARILA

V primeru, da je vrednost podarjene premičnine manjši kot 5.000€ je obdarjenec ravno tako oproščen plačila davka. Vsi ostali obdarjenci so dolžni plačati davek, glede na veljavni dedni red določen po progresivni lestvici, navedeni v 8.členu zakona na dediščine in darila.

Ali ste v primeru obdaritve dolžni plačati davek, kakšen bo davek na darilno pogodbo za nepremičnino, kje in kako lahko uredite vse formalnosti ter dobite morebitne odgovore na vaša vprašanja, vse to vam z veseljem ponudimo pri naši odvetniški družbi.

KAKO JE UREJENO PLAČILO DAVKA V PRIMERU, KO JE PRDMET DARILNE POGODBE PREMIČNINA, NA PRIMER DENAR, VREDNOSTNI PAPIRJI, VOZILO ALI STVARNA PRAVICA*

V primeru, da je predmet darila premičnina z vrednostjo, ki je manjša od 5000 €, darilo ni obdavčeno. Če je vrednost darila večja od omenjenega zneska, ne glede na to, ali gre za denar ali katero koli drugo premično stvar, vključno s stvarno pravico (npr. pravica uporabe, služnost in podobno), je obdarjenec dolžan vložiti napoved pri pristojnem finančnem uradu najpozneje v roku 15 dni od prejema darila. V primeru prejema več daril v obdobju enega leta se vrednosti daril seštevajo.

ALI JE DARILNO POGODBO MOŽNO PREKLICATI?

Darilno pogodbo je sicer možno preklicati, a morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

zaradi stiske obdarovalca, kadar se ta znajde v finančni situaciji, ko ne zmore preživljati sebe ali svoje družine,
zaradi hude nehvaležnosti s strani obdarjenca,
zaradi pozneje rojenih otrok.

OMEJITVE IN ZAKONITOSTI PRI SKLEPANJU DARILNE POGODBE ZA NEPREMIČNINO:

V primeru, da starši podarijo nepremičnino le enemu od otrok, bo drugi ob njihovi smrti lahko zahteval nujni delež, ki znaša polovico nujnega zakonitega deleža.
Lastnik lahko kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo podari le ožjim sorodnikom oziroma družinskim članom (zakoncu, otrokom, staršem, bratu, sestri, vnukom) in ne več tudi zunaj sorodstva, kot je to veljalo nekoč.
Če želi lastnik podariti stavbno zemljišče, nekomu, ki ni njegov sorodnik to lahko stori, vendar le v primeru, da občina na tej nepremičnini ne uveljavlja predkupne pravice.
Lastninska pravica preide na obdarjenca šele takrat, ko se v Zemljiško knjigo vpiše novi lastnik, torej v tem primeru obdarjenec (priporočljivo je, da že sama pogodba vsebuje zemljiško knjižno dovolilo).
Podpis darovalca je potrebno overiti pri notarju.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

082052384

Kontakt

KAKO IN KJE SE SKLENE DARILNA POGODBA ZA NEPREMIČNINO?

Darilna pogodba za nepremičnino se sklene podobno kot kupoprodajna pogodba. Potrebno je pridobiti potrdilo o namenski rabi za vse parcele, ki so predmet pravnega posla, če pa je predmet darila stanovanje, vpisano kot etažna lastnina, to potrdilo ni potrebno.
V primeru, da je nepremičnina kmetijsko zemljišče, kmetija ali gozd je potrebno z strani obdarjenca na upravni enoti vložiti vlogo za izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla v tem primeru ni potrebna.

KDAJ SE LAHKO DARILNA POGODBA ZA NEPREMIČNINO SKLENE SAMO Z DRUŽINSKIMI ČLANI ALI DRŽAVO?

V kolikor gre za darilno pogodbo za kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, se lahko ta sklene le med določenimi zakonsko določenimi obdarjenci, ki so družinski člani, ali nosilcem kmetije, lokalno skupnostjo ali državo. Preden se sklene takšna darilna pogodba, objava ponudbe na upravni enoti ni potrebna.

V KAKŠNI OBLIKI JE TREBA SKLENITI DARILNO POGODBO?

Oblika sklepanja darilne pogodbe je odvisna od njene vrednosti, predvsem pa dejstva, ali gre za premičnino ali nepremičnino.

Če je predmet darilne pogodbe nepremičnina, je sklenitev pisne darilne pogodbe obvezna. V primeru premičnine, kot so denar, vrednostni papirji ali prevozna sredstva, sklepanje pisne darilne pogodbe ni nujno, razen če je potreben takojšen prenos premoženja.

V KATERIH PRIMERIH PRI OBDARITVI DARILNE POGODBE NI TREBA SKLEPATI?

Darilne pogodbe ni treba sklepati, kadar gre za običajno obdarovanje ob rojstnem dnevu, pomembnih dogodkih in podobno.

KDAJ SE DARILNA POGODBA NE SKLEPA IN KDAJ SE SKLENE, ČEPRAV NI PRIŠLO DO PRENOSA DARILA?

Darilna pogodba se ne sklepa za darila, kot so običajne obdaritve za rojstne dneve, novo leto, božič, itd. Včasih pa je v podobnih primerih priporočljivo ali zakonsko nujno skleniti darilno pogodbo. Gre za primere, ko prenosa darila ni mogoče opraviti v trenutnem času, saj gre za bodoča darila ali darila za primer smrti. V teh zadevah se seveda sklene darilna pogodba.

KAJ SE ZGODI Z DARILNO POGODBO ZA NEPREMIČNINO V PRIMERU RAZVEZE ?

Zakon določa, da je vsa darila, ki so bila z darilno pogodbo dana oziroma podarjena pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njenim trajanjem, treba vrniti, razen v primeru, da gre za običajna darila. Daril, za katera je bilo v darilni pogodbi tako določeno, ni treba vračati. Darila, ki sta si jih zakonca podarila ali prenesla drug na drugega, je treba vrniti v takšni obliki in stanju, kot je bilo v času obdaritve oziroma vložitve vloge ali tožbe za razvezo zakonske zveze.
Treba je omeniti, da enako velja za razvezo zunajzakonske skupnosti, saj slovenska zakonodaja pravice iz naslova zakonske in zunajzakonske skupnosti izenačuje.

DARILNA POGODBA ZA NEPREMIČNINO DOSEŽE SVOJ UČINEK OB POGOJU VPISA V ZK

Z darilno pogodbo za nepremičnino se lastninska pravica na obdarjenca prenese šele takrat, ko se lastninska pravica za določeno darilo vpiše v zemljiško knjigo. Ko se sestavljena darilna pogodba s strani odvetnika predloži k notarju za overitev, se mu predlaga, da poda predlog za vpis v zemljiško knjigo. Odvetnik lahko po tem, ko sestavi darilno pogodbo za nepremičnino, v imenu novega lastnika tudi poda ta predlog ali pa ga poda novi lastnik sam.

Ob sklenitvi darilne pogodbe za nepremičnino lastnik nepremičnine, ki je že vknjižen v zemljiško knjigo, novemu lastniku načeloma izda zemljiškoknjižno dovolilo, ki omogoča vknjižbo lastninske pravice novega lastnika.

KDAJ DARILNA POGODBA ZA NEPREMIČNINO VSEBUJE TUDI OSEBNO SLUŽNOST?

Darilna pogodba za nepremičnino, predvsem stanovanje ali hišo, mora vsebovati tudi služnost nepremičnine, ki se neodplačno prepusti obdarjencu z darilno pogodbo za nepremičnino. Gre za tako imenovano osebno služnost, ki daje pravico do uporabe tuje stvari za koristi imetnika služnosti. Običajno se takšna darilna pogodba sklene med partnerjema ali med starši in otroki.

KAKŠNE SO DAVČNE OBVEZNOSTI PO SKLENITVI DARILNE POGODBE ZA NEPREMIČNINO?

15 dni po sklenitvi darilne pogodbe za nepremičnino, je potrebno predložiti davčni postopek za odmero davka na darilo.
Obdarjenci, ki so sorodniki prvega dednega reda (zakonci, zunajzakonski partnerji, otroci in vnuki) so oproščeni davka na darila.
Za drugi dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci) znaša davčna stopnja pet odstotkov.
Za tretji dedni red (dedki in babice) je začetna stopnja davka osem odstotkov.
Za vse ostale osebe pa znaša davčna stopnja dvanajst odstotkov.
Davek na darila je mnogo večji kot davek ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki znaša dva odstotka od vrednosti nepremičnine in je enoten.

V KATERIH PRIMERIH JE DARILNO POGODBO MOŽNO RAZVELJAVITI?

Darilna pogodba se lahko razveljavi, če obstajajo utemeljeni in zakonsko določeni razlogi za razveljavitev. Darilno pogodbo lahko razveljavi že darovalec sam, če se znajde v finančni stiski. Velja pravilo, da mora biti eksistenca darovalca ogrožena in da darovalec nima sredstev za preživljanje. Preklic je možen tudi, če darovalec kasneje dobi otroke, ki jim želi podariti premoženje, ali pa če opazi, da se obdarovanec vede nehvaležno. Darilno pogodbo pa lahko izpodbijajo tudi nujni dediči, če so izvzeti iz svojega dednega deleža brez posebnega razloga.

KAKŠNA JE UREDITEV GLEDE RAZVELJAVITVE DARILNE POGODBE OB SMRTI DAROVALCA S STRANI DEDIČEV?

V primeru smrti darovalca imajo njegovi zakoniti dediči možnost zahtevati razveljavitev darilne pogodbe, če v dedni masi ni dovolj premoženja, s katerim bi se lahko poplačali v obliki nujnega deleža. Nujni dediči imajo tudi pravico zahtevati vračilo darila, ki je bilo podarjeno zakonitemu dediču. Vračilo darila drugim osebam pa je možno zahtevati le, če je bilo darilo izročeno v zadnjem letu življenja darovalca.

ALI LAHKO DARILNA POGODBA VPLIVA NA DEDOVANJE?

Darilna pogodba lahko do določene mere nadomesti dedovanje, saj predstavlja cenejšo in hitrejšo obliko prepisa premoženja na dediče prvega dednega reda. Če želi zapustnik svoje premoženje prepisati dedičem v prvem dednem redu, lahko to stori v obliki darilne pogodbe že pred svojo smrtjo. Ob tem je treba poudariti, da je darilna pogodba urejena v obligacijskem zakoniku, medtem ko je dedovanje urejeno v zakonu o dedovanju. Pri darilni pogodbi mora zapustnik v zakup vzeti nujni delež in nujne deleže. To je smiselno predvsem, ko ima zapustnik dediče prvega dednega reda in želi svoje premoženje z darilno pogodbo izročiti nekomu drugemu. Ob tem se mora zavedati, da lahko po njegovi smrti pride do vračanja daril, saj se morajo ta všteti v dedno maso in tako vstopijo v proces dedovanja. Nujni dediči lahko zahtevajo, da se darilo vrne v zapuščino, tretja oseba pa tako ostane brez svojega darila.

Darilna pogodba lahko vpliva na dediščino, ki obsega premoženje, ki ne spada pod nujni delež. Darilno pogodbo, ki zmanjšuje nujni delež nujnih dedičev, je mogoče izpodbijati. To se običajno zgodi, kadar v dedni masi dediščine ni dovolj premoženja. V takem primeru se darila vrnejo v zapuščino, s čimer se poveča dedna masa, iz katere se lahko poplačajo nujni dediči. Darila se vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana, vse dokler se dedna masa ne poveča do vrednosti, ki omogoča poplačilo vseh nujnih dedičev.

Darilna pogodba, ki vpliva na dediščino nujnih dedičev, se lahko upravičeno izpodbija samo za tista darila, ki so bila dana zakonitim dedičem. Darila, ki so predmet darilne pogodbe s tretjimi osebami, pa je možno zahtevati nazaj, če so bila podarjena zadnje leto dni darovalčevega življenja

Lastniki premoženja se tako velikokrat sprašujejo, ali je bolj smiselno napisati oporoko, premoženje predati skladno z darilno pogodbo ali prepustiti zakonit način dedovanja. Pri izbiri najboljše opcije se je vedno pametno posvetovati z odvetnikom, saj lahko napačna izbira oblike prenosa premoženja privede do številnih nevšečnosti. Pri izbiri je vedno pametno preučiti prioritete in želje ter se skladno z njimi tudi odločiti. Volja oporočitelja je namreč na podlagi zakona precej omejena, saj so nujni dediči precej zavarovani. Če jih želi oporočitelj izključiti iz svoje oporoke, mora to jasno dokazati že pred svojo smrtjo, vzroki pa morajo biti skladni z zakonodajo. V praksi se velikokrat zgodi, da so nujni dediči skoraj prikrajšani za svoj dedni delež in se v izogib temu vračajo darila, ki jih je zapustnik podaril pred svojo smrtjo. Ob tem je treba omeniti, da dediči skladno z zakonom ne dedujejo le premoženja zapustnika, ampak tudi njegove dolgove.

Darilna pogodba in dedovanje sta med seboj zelo povezana in prepletena pravna termina, čeravno darilno pogodbo ureja obligacijski zakon, medtem ko dedovanje ureja zakon o dedovanju. Pri darilni pogodbi in dedovanju je treba pozornost nameniti nujnemu deležu nujnih dedičev, kajti zna se zgoditi, da lahko ti v primeru prikrajšanja zahtevajo, da se darilo vrne v zapuščino. Darila, ki jih je treba vrniti, se vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana. Značilnost darilne pogodbe in dedovanja je torej v tem, da se podarjeno premoženje vračuna v dedne deleže dedičev.

OSTALE KORISTNE INFORMACIJE GLEDE DARILNE POGODBE ZA NEPREMIČNINO:

Darila se praviloma vštevajo v dedni delež, zato notar stranke vedno ob sklenitvi darilne pogodbe za nepremičnino opozori o morebitnih pravnih posledicah.
Darilno pogodbo za nepremičnino je možno izdelati tudi s pomočjo e-obrazca.
Pri darilni pogodbi ne pridejo v poštev predkupne pravice,
darovalec odgovarja za napake, če je bila darovalcu povzročena škoda ali je bila podarjen predmet z napako,
pogodba, v kateri bi se darovalec želel v naprej odpovedati možnosti preklica je nična,
Vzorci darilnih pogodb je možno pridobiti na spletu,
Za darilno pogodbo se šteje tudi odpoved pravici, če se s tem strinja zavezanec.
Če je darovalec lastnik nepremičnine manj kot 20 let, mora pri sklenitvi darilne pogodbe oddati napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala.
Načeloma so vsi obdarovanci obvezni do plačila davka od dobička iz kapitala, vendar v primeru, da je obdarovanec zakonec ali otrok, ta zaprosi pristojni organ za odlog ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala.
Darilna pogodba za denar mora biti po zakonu sklenjena v pisni obliki. Je pa tovrstna darilna pogodba smiselna v pisni obliki za morebitna kasnejša dokazovanja obstoja darila, predvsem pri dedovanju. Kadar se darilna pogodba za denar sklepa med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, mora biti sklenjena v pisni obliki in dodatno notarsko overjena.

DARILNA POGODBA ALI OPOROKA?

Kadar vprašanje predstavljata darilna pogodba ali oporoka, je zagotovo potreben trezen razmislek, predvsem pa vpogled v lastno situacijo ter upoštevanje svojih želja in prioritet. Oporočiteljeva volja je po zakonu o dedovanju omejena, saj je nujni delež tisti, ki vključuje nujne dediče, ravno zato pa velja nenapisano pravilo, da je premoženje bolje dobiti prek dedovanja, saj se v primeru darilne pogodbe rado zgodi oziroma pride do vštevanja darila v dedni delež in tako do prikrajšanja nujnih dedičev do nujnega deleža. V primeru dedovanja pa je vsekakor treba vedeti, da dediči ne dedujejo zgolj premoženja, temveč tudi dolgove zapustnika. V primeru dedovanja pravnim osebam ob zapustnikovi smrti so te upravičene do dedovanja, vendar le na podlagi oporoke. Darilna pogodba predstavlja vrsto pogodbe, s katero darovalec obdarjencu neodplačno prepusti neko stvar ali pravico, medtem ko obdarjenec to sprejme. Ne glede na to, ali je predmet darilne pogodbe premičnina ali nepremičnina, zanjo velja, da mora biti sklenjena v pisni obliki oziroma mora biti darilo dejansko izročeno, v primeru, da se darilna pogodba izvrši med zakoncema, pa mora biti ta sklenjena v obliki notarskega zapisa. Najcenejša oblika neodplačnega prepisa nepremičnine ali premičnine v primeru dedovanja med sorodniki prvega dednega reda predstavlja ravno darilna pogodba. Dedovanje pomeni prenos oziroma prehod premoženja umrlega na drugo osebo, ki je lahko fizična ali pravna oseba.

DARILNA POGODBA IMA STROŽJE POGOJE KOT OPOROKA

V primeru darilne pogodbe, če darovalec umre, mora sodišče izdati potrdilo, da predmet darilne pogodbe ne spada v zapuščino. Darilna pogodba zahteva tudi notarsko overitev in ureditev prenosa lastništva na obdarjenca, zlasti v primeru, ko so predmet darilne pogodbe nepremičnine ali premičnine. To je treba urediti za časa darovalčevega življenja, za razliko od oporočitelja, ki svojo voljo izrazi v oporoki. Darilno pogodbo urejajo določbe Obligacijskega zakonika, medtem ko se oporoka ureja v skladu z določbami Zakona o dedovanju

Zakon o davku na dediščine in darila je tisti, ki ureja davek na dedovanje nepremičnin. Tako fizična kot pravna oseba, ki prejme premoženje na podlagi darovanja, je zavezanka oziroma zavezanec za plačilo davka. Davek na darila se obračunava po davčnih stopnjah, te pa so vezane na dedne redove, ki se povečujejo glede na vrednost podarjenega premoženja. Med sorodniki prvega dednega reda je pri prenosu lastništva z darilno pogodbo davčna stopnja nična, kar pomeni, da ste opravičeni plačila davka od prometa z nepremičninami (v primeru, da je predmet dedovanja nepremičnina). Dedič drugega dednega reda je obdavčen po davčni stopnji od 5 % do 14 %, dediči tretjega dednega reda so obdavčeni od 8 % do 17 %, vsi ostali dediči pa med 12 % in 39 % (osnova davčne stopnje v primeru dedovanja stanovanja je 80 % vrednosti, ocenjene po GURS-u).Potrebno je opozorilo, da so dediči prvega reda v primeru odsvojitve nepremičnine obvezani do plačila davka v obliki dohodnine od dobička iz kapitala.

Poznavanje zakonitosti ter pravic, ki vam pomagajo do lažje, predvsem pa pravilne odločitve v primeru darilne pogodbe in dedovanja, je zagotovo povezano s pomočjo dobrega odvetnika za dedovanje ali dedno pravo. V naši odvetniški pisarni vam z veseljem prisluhnemo, vam strokovno in modro svetujemo ter poskrbimo za najboljši možen izid za vas!

PONAREJENA OZ. FIKTIVNA DARILNA POGODBA

Darilna pogodba lahko postane predmet ponarejanja, bodisi zaradi ponarejenega podpisa darovalca bodisi zaradi fiktivne vsebine pogodbe. V primeru, da darilna pogodba nima pristnega podpisa, velja za pravno sporno in neveljavno. To pomeni, da darilna pogodba nima pravnega učinka in je treba vsa darila, ki so bila dana na podlagi te pogodbe, nemudoma vrniti. Oseba, ki je ponaredila podpis in s tem ustvarila ponarejeno ali fiktivno pogodbo, je storila kaznivo dejanje goljufije in ponarejanja listin.

KAZEN ZA STORILCA PONAREJENE DARILNE POGODBE

Storilca se lahko kaznuje z zaporom, trajanje kazni pa je odvisno od vrednosti predmeta darilne pogodbe.

ZAKAJ VAM PRIPOROČAMO, DA SE OBRNETE GLEDE DARILNE POGODBE NA NAŠEGA ODVETNIKA?

V naši odvetniški pisarni izjemno dobro poznamo vse zakonitosti darilne pogodbe za nepremičnino, možne omejitve, pravice in obveznosti posameznika, ki želi svojo nepremičnino podariti.

V primeru, da se odločate o sklenitvi darilne pogodbe za nepremičnino ( hiša, stanovanje, zemljišče ) , vam vsekakor svetujemo, da se pred končnim dejanjem ustrezno informirate in pridobite čim več nujno potrebnih in koristnih informacij o obveznostih in dolžnostih, ki nastopijo ob sklenitvi darilne pogodbe. Naš odvetnik za darilno pogodbo je tu za vas, da vam pravno svetuje, posreduje vsa dejstva povezana s sklenitvijo pogodbe in omogoči, da bo vaša darilna pogodba, vaša prava odločitev!

Zagotovo si želite pravilno, strokovno in izključno po svojih željah sestavljene darilne pogodbe s svojim zakoncem. In zagotovo obstajajo vprašanja, na katera ne poznate odgovorov, ali ste v dvomih, kako pogodbo sestaviti. Ravno zato vam pred izjavo in sestavljanjem darilne pogodbe toplo priporočamo, da se obrnete na našo odvetniško pisarno, saj vam bomo z veseljem prisluhnili in pomagali. Darilna pogodba za nepremičnino je pogodba s katero se sreča veliko ljudi vsaj enkrat v življenju.

Sklepanje darilne pogodbe za nepremičnino je izjemno odgovorna odločitev in darilna pogodba za nepremičnino ni izjema. V primeru, ko je predmet darilne pogodbe nepremičnina ali gre za darilo večje vrednosti, tudi če gre za premičnino, je pridobitev pravnega nasveta od odvetnika nedvomno zelo priporočljiva, če ne celo nujna. Z veseljem bomo prisluhnili vaši zgodbi, vam strokovno in pravno svetovali ter poskrbeli, da boste z našo uslugo zadovoljni pri sestavi darilne pogodbe za nepremičnino.

Ocena

Zapisi na blogu iz kategorije nempremičninskega prava

Izbris zaščitene kmetije

Izbris zaščitene kmetije pomeni, da se je lastnik odločil spremeniti status zaščitene kmetije v običajno kmetijo ali pa, da kmetija preneha obstajati.

Zaznamba vrstnega reda, zaznamba spora in zaznamba odtujitve

Zaznamba vrstnega reda, zaznamba spora in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve so pravni izrazi, ki so povezani s sodnim postopkom in upravnim delovanjem.

Prodaja zaščitene kmetije

Prodaja zaščitene kmetije poteka prek upravne enote, in sicer mora lastnik za prodajo ponudbo predložiti na upravno enoto tistega območja, na katerem kmetija leži.

Davek na premoženje

Davek na premoženje je davek, ki ga plačujejo fizične osebe glede na svoje premoženje, če imajo v lasti več kot eno nepremičnino, ne glede na njeno velikost. Davek na premoženje se ne plača v primeru, ko lastnik in družinski člani stalno prebivajo v nepremičnini in ta ni večja od 160 m2.

Izpraznitev nepremičnine ali deložacija

Izvršba za izpraznitev nepremičnine oziroma deložacija poteka tako, da izvršitelj naredi izročitev nepremičnine v posest upniku, ki je sprožil postopek deložacije.

Davek na nepremičnine

Davek na nepremičnine je vrsta davka, ki ga plačajo lastniki nepremičnin in se obračunava glede na vrednost ter vrsto nepremičnine.

Izplačilo solastnika nepremičnine

Kakšni so razlogi za izplačilo solastnika nepremičnine? Največkrat sta prisotna dva razloga, in sicer dedovanje ali ločitev oz. prekinitev zunajzakonske skupnosti, lahko pa so prisotni tudi drugi razlogi.

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino pride v poštev pri prodaji vseh vrst nepremičnin, ne glede na to, ali gre za prodajo hiše, stanovanja ali poslovnega prostora.

Prodaja solastniškega deleža kmetijskega zemljišča

Prodaja solastniškega deleža kmetijskega zemljišča je kompleksen postopek, ki zahteva skrbno načrtovanje ter upoštevanje številnih pravnih, finančnih in logističnih vidikov.

Skrita stvarna napaka nepremičnine

Odvetnik lahko vloži opomin ali tožbo zaradi skrite stvarne napake nepremičnine. Skrita stvarna napaka nepremičnine je pogost pojav.

Skupna ocena storitve

Ocena: 5, Glasov 3