OPOROKA
Spori med dediči po smrti zapustnika so najpogosteje posledica neurejenega pravnega nasledstva. Da bi se izognili morebitnim sporom, je najbolje, da po smrti obstaja zapisana oporoka, na podlagi katere dediči dedujejo zapuščino. Oporoka je namenjena jasni opredelitvi poteka dedovanja. Pomembno je, da oporoka sledi zakonskim pravilom in določbam, ki jih je dobro poznati, preden se lotite pisanja oporoke. V nasprotnem primeru se lahko namreč zgodi, da oporoka ni veljavna. Priporočamo vam, da se obrnete na odvetnika za oporoko.
Oporoka je volja oporočitelja, s katero se ta izreče in opredeli, kako in komu želi predati ter razdeliti svoje premoženje po svoji smrti.
Poleg oporočnega načina dedovanja je v naši državi na voljo tudi sodna, zakonsko določena oblika dedovanja, ki se zgodi takrat, kadar oporoka ne obstaja ali je ta neveljavna.
Oporoka je namreč veljavna takrat, kadar je ta napisana, sestavljena ali izrečena pod določenimi zakonsko določenimi pogoji.
Kako je definirana oporoka?
Oporoka je posebna izjava, na podlagi katere zapustnik izrazi svojo poslednjo voljo glede dedovanja svojega premoženja. Gre za zaupen dokument, ki je osebne narave, kar pomeni, da lahko vsebino oporoke določi le imetnik premoženja. Oporoka je veljavna, če je oporočitelj star vsaj 15 let in je razsoden, ta lastnost pa se ugotavlja za vsak primer posebej.
Kateri so pogoji za veljavnost oporoke?
Oporoka je veljavna, če je sestavljena v eni izmed zakonsko določenih oblik in pod pogoji, ki jih ureja zakon. To pomeni, da zapustnik oporoke ne more sestaviti na poljuben način, saj mora ob tem upoštevati določene pogoje in pravila.
Kakšna je vsebina poroke?
Oporoka mora nujno vsebovati navedbe zapustnika o tem, kaj in v kolikšnem deležu bo posamezen dedič podedoval. Pomembno se je zavedati, da oporoka nima učinka v času, ko zapustnik še vedno živi. Njena veljavnost je možna takrat, ko zapustnik oziroma oporočitelj umre. V času svojega življenja lahko oporočitelj še vedno prosto razpolaga s svojim premoženjem.
Katere vrste oporoke poznamo?
Poznamo kar nekaj zakonsko definiranih vrst oporoke. Ena izmed možnih oblik je lastnoročna oporoka, za katero velja, da je napisana z lastno roko in jo oporočitelj tudi sam podpiše. Druga oblika oporoke je oporoka pred pričami, pri kateri je pomembno, da oporočitelj sam podpiše oporoko, ki jo je sestavil nekdo drug, in da to stori v navzočnosti dveh prič. Poleg podpisa je bistveno, da izjavi, da je to njegova oporoka in da se podpišeta tudi priči. Za takšno vrsto oporoke ni pomembno, kdo jo sestavi in kako je napisana.
Naslednja vrsta oporoke je sodna oporoka, ki se naredi skupaj z okrajnim sodiščem. Gre za oporoko, pri kateri zapustnik sam izjavi voljo pred sodiščem, na podlagi izjave pa sodišče naredi zapisnik. Posebna oblika oporoke je notarska oporoka. Ta se sestavi v sodelovanju z notarjem na dva načina, in sicer tako, da jo zapiše notar na podlagi izjave oporočitelja (na podoben način kot sodno oporoko) ali pa jo sestavi oporočitelj sam ter jo nato preda notarju v podpis in preverbo. Omenjene štiri vrste so najpogostejše, poleg njih pa poznamo še vojaško oporoko, ustno oporoko in druge.
Kdo vse lahko deduje?
Deduje lahko popolnoma vsaka oseba, ki je še živeča. Poleg tega lahko deduje tudi nerojen otrok, ampak se seveda mora roditi živ.
Ali si lahko oporočitelj po napisani oporoki tudi premisli?
Za čas življenja si lahko oporočitelj kadarkoli premisli in spremeni svojo oporoko. Poleg sprememb jo lahko tudi prekliče v celoti ali pa deloma, jo dopolni ali pa zavestno uniči. Oporoka se prekliče na podlagi izjave, ki je lahko zapisana v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napiše oporoka. Oporoka se lahko izniči tudi na način, da zapustnik sestavi novo oporoko, s katero prekliče staro.
Kaj je treba upoštevati pri pisanju oporoke?
Pomembno je, da zapustnik v oporoki natančno opiše svoje premoženje, da ne pride do nesporazumov ob izvršitvi oporoke. Natančen opis pomeni, da zapustnik, če namerava zapustiti nepremičnino, natančno in dosledno opiše lokacijo nepremičnine, kvadraturo ter vse podatke iz zemljiške knjige, če je nepremičnina že vpisana. Enako velja tudi tedaj, ko v zapuščino sodijo vozila, saj mora zapustnik napisati, za katero znamko vozila, letnik, registracijo ipd. gre. Pri dedičih mora zapustnik nujno navesti njihovo ime in priimek, datum rojstva ter naslov. V oporoko je smiselno navesti tudi ime upravičencev do izplačila zavarovalne vsote, številke zavarovalnih polic in imena zavarovalnic, pri katerih so police sklenjene.
Na kakšen način se spremeni ali prekliče oporoka?
Kot že omenjeno, lahko oporočitelj kadarkoli v času življenja spremeni ali prekliče svojo oporoko. Za lažje dokazovanje sprememb oziroma preklica pa je izrednega pomena, da na vsako oporoko zapiše tudi datum, ko je bila oporoka napisana, kar pa ni pogoj za veljavnost oporoke. Pisno oporoko lahko oporočitelj prekliče tako, da jo uniči.
Na kakšen način se hrani oporoka?
Bistveno je, da oporoko dediči po smrti zapustnika tudi najdejo. Iz tega razloga je najbolj smiselno, da zapustnik dedičem vnaprej zaupa, da je oporoka napisana in kje je shranjena. Poleg tega se lahko oporoka hrani tudi v sefu ali pa pri notarju – v tem primeru je oporoka zapisana tudi v Centralni register oporok.
Ali se oporoka lahko tudi izpodbija?
Na podlagi zakona lahko dediči oporoko izpodbijajo. Čeprav zakon narekuje, da ima dedič pravico uveljaviti svojo poslednjo voljo glede dedovanja svojega premoženja, pa zakon do določene točke varuje tudi dediče. Namen tega je preprečevanje, da bi bil kateri izmed dedičev spregledan oziroma na slabšem kot ostali.
Institut izpodbijanja oporoke dedičem omogoča, da oporoko izpodbijajo, če precenijo, da so v slabšem položaju. To lahko storijo, če se z napisano oporoko ne strinjajo, sam proces izpodbijanja pa se vodi v sodnem postopku. Izpodbijanje oporoke je možno zaradi različnih razlogov. Eden izmed možnih razlogov se nanaša na napake v oporoki. Ob tem je treba omeniti, da se oporoka lahko izpodbija v roku enega leta, če je bil zapustnik ob pisanju oporoke nerazsoden ali pa še ni bil star petnajst let. Enak rok za izpodbijanje velja tudi v primeru, ko je bila oporoka napisana na podlagi grožnje ali zvijače.
Kako je definiran nujni delež pri oporoki?
Druga oblika zavarovanja interesov dedičev so nujni deleži pri dedovanju. Gre za poseben institut, na podlagi katerega lahko najbližji potomci dedujejo premoženje zapustnika, kljub temu da jih je ta izključil iz oporoke. Nujni dediči so otroci in posvojenci zapustnika, vnuki zapustnika, njegovi starši ter zakonec ali zunajzakonski partner.
Koliko znaša nujni delež pri oporoki?
Nujni delež pri oporoki je delež, ki bi ga moral dedič podedovati po zakonu. V praksi znaša polovico zakonskega deleža za otroke, posvojence, vnuke in zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, za dedke, babice, brate in sestre pa eno tretjino zakonskega deleža. Seveda pa se lahko dediči svoji dediščini tudi odpovejo. Odpoved dediščini v korist tretjim osebam ali pa iz drugih razlogov je možna na podlagi izjave o odpovedi dediščine. Ob tem pa je treba omeniti, da takšne odpovedi več ni možno preklicati. Ko je enkrat podana, velja do konca. Poleg tega takšna izjava ni več možna, če je dedič s svojo dediščino že razpolagal.
Kako pa poteka dedovanje, če ni oporoke?
Oporoka navadno precej olajša postopek dedovanja. Če je ni, se dedovanje izpelje na podlagi zakona o dedovanju. Zakon o dedovanju definira, da se deduje na podlagi določenih dednih redov. Zakonsko dedovanje najbolj ščiti prvi dedni red, torej tiste dediče, ki so sorodstveno najtesneje povezani z zapustnikom. Dediči prvega dednega reda imajo tako prednost pred ostalimi dediči, torej tistimi, ki so v drugem in tretjem dednem redu. Slovenska zakonodaja definira samo tri dedne rede.
Ali so pravni nasveti pred pisanjem oporoke zaželeni?
Oporoka je specifičen dokument, ki ima po zapustnikovi smrti veliko težo. Dedovanje brez oporoke je pogosto jabolko spora med dediči po zapustnikovi smrti. Da bi zapustnik preprečil nepotrebne spore, je najbolje, da se pred pisanjem za pomoč obrne na odvetnika. Obdobje po smrti zapustnika je namreč precej boleče, čustva ob izgubi pa nemalokrat dodatno poslabšajo situacijo in spore, ki so povezani z dedovanjem premoženja. Če se dediči sami ne morejo dogovoriti o načinu dedovanja, je najbolje, da najamejo odvetnika, še preden pride do pravnega spora na sodišču.
Velikokrat se tudi zgodi, da dedič podeduje nekaj, česar si ne želi. Lahko pa deduje tisto, do česar meni, da je neupravičen. Ko dediči menijo, da bi se moralo premoženje deliti drugače, pride do izpodbijanja oporoke.
Na kakšen način se rešujejo spori med dediči?
Spori med dediči se rešujejo s postopkom mediacije. Gre za miren postopek reševanja sporov, pri katerem dobijo stranke priložnost, da se na miren način pogovorijo o svojih občutkih in interesih. V takšnem postopku sodeluje mediator, z njegovo pomočjo pa stranke najdejo hitro in učinkovito rešitev brez nepotrebnega spora.
Če oporoka ne obstaja, sodišče določi delež, ki ga prejme vsak dedič. Po tem je treba urejati tudi razmerja z delitvijo premoženja in izplačili, ta proces pa lahko traja tudi do več let. Na podlagi mediacije lahko dediči pred izdajo sklepa o dedovanju določijo, na kakšen način se bo delilo premoženje zapustnika, da bo dedovanje smiselno in mirno. Odvetnik za oporoko je v tem procesu zelo zaželen, saj stranke podpira v težkem obdobju ter jim pravno svetuje.
Obstaja več vrst oporok, in sicer:
- lastnoročna oporoka,
- oporoka, pisana pred pričami,
- sodna oporoka,
- oporoka v obliki notarskega zapisa,
- mednarodna oporoka,
- oporoka, sestavljena v tujini,
- oporoka, sestavljena na slovenski ladji,
- oporoka, sestavljena med izrednim in vojnim stanjem.
USTNA OPOROKA
Kdaj se lahko sestavi ustna oporoka?
Za ustno oporoko velja pravilo, da se ta lahko sestavi oziroma izjavi samo v času izrednih razmer, ki onemogočajo izvedbo pisne ali katere druge oblike oporoke.
Na kakšen način se izvede ustna oporoka?
Zapustnik oziroma oporočitelj svojo voljo izjavi pred dvema pričama, ki morata biti obe hkrati prisotni. Prisotni priči morata voljo oporočitelja, podano v ustni obliki, čim prej oziroma takoj, ko je to mogoče, zapisati in jo izročiti sodišču ali jo pred sodiščem ustno ponoviti. Istočasno je sodišču treba navesti in povedati, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo.
Če priče volje oporočitelja sodišču ne prenesejo pravočasno, je sicer ta še vedno veljavna, vendar se zna zgoditi, da priče pozabijo njeno vsebino ali da sodišče zaradi nevedenja za obstoj ustne oporoke razsodi v skladu z zakonom o dedovanju.
Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se izvrši ustna oporoka?
Ustna oporoka se sme izvesti izključno v izrednih razmerah, med katere prištevamo nesreče (prometne, delovne ali katere druge nesreče) in naravne katastrofe, kot so npr. poplave, potresi, požari in podobno.
Koliko časa je veljavna ustna oporoka?
Ustna oporoka preneha veljati po preteku 30 dni od prenehanja izrednih razmer, ki so bile razlog sestave oporoke.
Kdo so lahko priče pri ustni oporoki?
Pri ustni oporoki velja isto pravilo za priče kot pri pisni oporoki, s to razliko, da priči ni treba znati brati ali pisati.
V primeru, da imate kakršna koli vprašanja, vezana na ustno oporoko ali dedovanje, vas vsekakor vabimo, da se oglasite v naši odvetniški pisarni, kjer vam z veseljem prisluhnemo in pomagamo do vaših odgovorov.
Predvsem v izogib kasnejšim pravnim posledicam in nevšečnostim glede ničnosti ali izpodbojnosti oporoke vam priporočamo, da najamete našo odvetniško pisarno, ki vam bo uredila pravilno pravno podlago pri sestavi oporoke.
PISNA OPOROKA
Če imate premoženje, se boste gotovo enkrat vprašali, na kakšen način ga lahko podedujejo vaši dediči. V Sloveniji poznamo dve obliki dedovanja, in sicer dedovanje na podlagi oporoke ter dedovanje na podlagi zakona. Če zapustnik ni napisal oporoke, velja zakonska oblika dedovanja, pri kateri dediči dedujejo skladno z dednim redom. Pisna oporoka pa je oblika dedovanja, s katerim zapustnik izrazi svojo poslednjo voljo o tem, na kakšen način naj se njegovo premoženje deduje po smrti.
Kakšne oblike oporočnega dedovanja poznamo?
Poznamo različne oblike oporok. Ena izmed njih je lastnoročna oporoka, ki si jo bomo podrobneje pogledali v nadaljevanju. Poleg omenjene pa obstajajo tudi oporoka, ki je pisana pred pričami, sodna oporoka, mednarodna oporoka, oporoka v obliki notarskega zapisa in druge. Vsak zapustnik se mora pred pisanjem oporoke seznaniti z vsemi posledicami, ki jih ta prinaša. Poleg tega mora biti seznanjen s pravili pisne oporoke in vedeti, kako jo oblikovati, da bo ta veljavna.
Pisna oporoka pred pričami
Dedovanje na podlagi oporoke je v primerjavi z zakonskim načinom dedovanja edini način, s katerim lahko zapustnik uveljavi svojo voljo.
Pisna oporoka pred pričami pride v poštev takrat, ko je zapustnik zmožen ustno uveljaviti svojo voljo, ampak ne želi sam zapisati oporoke. V tem primeru se odloči, da bodo ustni izjavi prisostvovale priče, ki bodo njegovo voljo potrdile.
Če želite, da je pisna oporoka pred pričami veljavna, je bistveno, da se sledi pravilom delovnopravne zakonodaje. Pomembno je, da je oporočitelj pri pisni oporoki pred pričami oporočno sposoben, kar pomeni, da je zmožen sam presojati o svoji volji. Drugi pogoj za veljavnost pisne oporoke pred pričami je, da zapustnik razume in pozna jezik, v katerem je oporoka napisana, tretji pogoj pa se nanaša na to, da je zapustnik star vsaj 15 let.
Pisna oporoka pred pričami mora imeti vsebino, ki je moralno oziroma zakonsko nesporna. Pomembno je tudi, da je volja oporočitelja pri pisni oporoki pred pričami resnična in ustrezno izjavljena. Ni bistvenega pomena, kdo napiše oporoko in na kakšen način je napisana, pomembno je le, da je lastnoročno podpisana in da sta pri izjavi volje udeleženi dve priči, ki voljo potrdita.
Kdo sestavi pisno oporoko pred pričami?
Pisna oporoka pred pričami je sestavljena s strani sorodnika zapustnika (ki ne sme biti bližji sorodnik) ali pa odvetnika za dedno pravo. Zapustnik izjavi svojo voljo, ki jo nato druga oseba zapiše na papir. Obe priči se nato na oporoko tudi podpišeta. Pisna oporoka pred pričami pa se lahko sestavi tudi na sodišču. Ta oblika oporoke je smiselna, ko zapustnik ni sposoben sam lastnoročno zapisati oporoke ali ko gre za kompleksnejšo obliko premoženja in delitve.
Priče pri pisni oporoki pred pričami so lahko tretje osebe, ki pa ne smejo biti ožji sorodniki (potomci, zakonci, starši …). Pomembno je, da je priča pismena in da razume jezik, v katerem bo oporoka zapisana, hkrati pa mora biti tudi poslovno sposobna.
Lastnoročna oporoka
Lastnoročna oporoka je oblika oporoke, pri kateri zapustnik sam napiše in podpiše svojo oporoko ter tako izrazi svoje poslednje želje glede dedovanja svojega premoženja. Za veljavnost lastnoročne oporoke je pomembno, da je ta napisana skladno z zakonom ter da vsebuje vse potrebne podatke o dedičih. Lastnoročna oporoka je veljavna brez soglasja, saj gre za enostranski pravni posel.
Velikokrat se poraja vprašanje, ali je bolje napisati oporoko ali pustiti, da dediči dedujejo na podlagi zakona. Lastnoročna oporoka ima pred zakonskim dedovanjem številne prednosti, ki se nanašajo predvsem na svobodo oporočitelja, da vanjo zapiše, karkoli si želi. Poleg tega se dedovanje v primeru oporoke odvije hitreje, saj v praksi ni zapletov in konfliktov med dediči, ki izhajajo iz nestrinjanja glede dedovanja.
Lastnoročna oporoka mora biti nujno pravilno zapisana, saj v nasprotnem primeru sledi dedovanje na podlagi zakona. Za veljavnost je obvezno, da jo oporočitelj napiše sam na roko in da se tudi lastnoročno podpiše.
Smiselno je, da zapustnik na oporoko zapiše tudi datum, čeprav ta ni nujen. Praksa je pokazala, da je datum lastnoročne oporoke smiselno dodati, saj se tako izognete izpodbijanju in drugim nevšečnostim.
Lastnoročna oporoka mora nujno vsebovati osebne podatke zapustnika in podatke ter naslove oseb, ki oporoko dedujejo. Omenjeni morajo biti tudi deleži na premoženju, ki jih bo podedoval posamezni dedič. Poleg omenjenega svetujemo, da se napiše tudi datum zapisa oporoke. Dodajo naj se tudi čim podrobnejši podatki o premoženju ter tem, komu je premoženje namenjeno.
Če ima zapustnik nemirne roke ali je njegova sposobnost pisanja omejena, svetujemo, da se oblikuje oporoka pred pričami. Če se v takšnem primeru zgodi, da oporočitelj napiše lastnoročno oporoko, lahko kakšen del oporoke ostane nečitljiv ali nerazumljiv, kar pomeni, da nastopi dedovanje na podlagi zakona.
Da bi si zagotovili varnost in gotovost, se pred pisanjem oporoke posvetujte s pravnim strokovnjakom, ki vam bo na podlagi vaših okoliščin znal najbolje svetovati, katero obliko oporoke izbrati, ter vam jo pomagal pripraviti.
