Darilna pogodba med zakoncema

Darilna pogodba med zakoncema za nepremičnino terja tudi plačilo davka. Glede na to, da gre pri darilni pogodbi med zakoncema za pogodbo, ki jo skleneta osebi v 1. dednem redu, je takšna darilna pogodba oproščena davka. Zakonec, ki nepremično podari, mora darilno pogodbo med zakoncema v roku dostaviti na finančni urad kljub oprostitvi plačila davka. Če gre za darilno pogodbo med ostalimi dednimi redi ali tretjimi osebami, pa takšna darilna pogodba terja tudi plačilo davka. Višina davka je odvisna od vrednosti darila.

Darilna pogodba med zakoncema

Darilna pogodba je definirana kot pogodba, v kateri darovalec svojemu obdarjencu pripiše določene pravice za uporabo in lastništvo nad premičnino ali nepremičnino. Predmet pogodbe je lahko karkoli, navadno pa gre za premičnine višje vrednosti (kot so na primer avtomobili) ali nepremičnine. Na podlagi tega, kdo je obdarjenec in kdo obdarovanec, obstajajo različne oblike darilne pogodbe. Tako mora biti na primer darilna pogodba med zakoncema nujno sklenjena v obliki notarskega zapisa, saj je drugače neveljavna.

Darilna pogodba med zakoncema je pogodba, pri kateri eden izmed zakoncev drugemu podari določeno premoženje. Zakonec, ki premoženje prejme, mora tega tudi sprejeti. Če je predmet darilne pogodbe med zakoncema nepremičnina ali parcela, je nujno, da zakonec (darovalec) na občini, znotraj katere leži parcela oziroma nepremičnina, pridobi potrdilo o namenski rabi zemljišča. To potrdilo ni potrebno tedaj, ko gre za podaritev posameznega dela objekta v etažni lastnini (stanovanja v blokih ipd.).

Pred sklenitvijo darilne pogodbe med zakoncema lahko zakonec potrdilo o namenski rabi izpolni in odda prek e-obrazca. Ko gre za darilno pogodbo med zakoncema, katere predmet je nepremičnina, mora biti takšna darilna pogodba nujno sklenjena v pisni obliki. Poleg tega mora takšna pogodba vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo. Če darilna pogodba med zakoncema to dovolilo že vsebuje, lahko pogodbo skleneta tudi s pomočjo e-obrazca.

Darilna pogodba med zakoncema mora biti overjena pri notarju

Kot že omenjeno, mora biti darilna pogodba med zakoncema tudi overjena pri notarju. Ko ima zakonec žig s strani finančnega urada, je dobro, da se zglasi pri notarju, ki mu bo dal ustrezna navodila za ravnanje. Notar bo overil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, če pa darilna pogodba med zakoncema dovolila ne vsebuje, je nujno, da se ga sestavi ločeno in se nato dovolilo posebej overi pri notarju. Tudi zemljiškoknjižno dovolilo lahko zakonec izdela na podlagi e-obrazca. Lastninska pravica z enega zakonca na drugega se pri darilni pogodbi med zakoncema prenese šele z vpisom v zemljiško knjigo. Pri tem je treba poudariti, da mora zakonec darovalec poskrbeti tudi za vpis lastninskih pravic nad nepremičnino v zemljiško knjigo. Najhitrejši način je, da zakonec notarja, ko mu da overiti darilno pogodbo med zakoncema, hkrati še prosi, naj v njegovem imenu poda tudi predlog za vpis v zemljiško knjigo. Zakonec lahko predlog za vpis poda tudi osebno, in sicer na pristojnem sodišču ali v elektronski obliki po elektronski pošti.

Preklic darilne pogodbe med zakoncema

Darilna pogodba med zakoncema se lahko seveda tudi prekliče, ampak morajo obstajati ustrezni in utemeljeni razlogi za takšen preklic. Preklic darilne pogodbe med zakoncema je časovno neomejen, kar pomeni, da jo lahko zakonec prekliče kadarkoli, vendar mora to opraviti v roku enega leta od trenutka, ko je izvedel za razlog, zaradi katerega želi pogodbo preklicati. Ni možno, da bi zakonca v darilni pogodbi določila, da preklic pogodbe ni možen. Darilna pogodba med zakoncema, ki vsebuje takšen dogovor, je nična.

Razlogov, zaradi katerih je možno preklicati darilno pogodbo med zakoncema, je več. Zakonca lahko v darilni pogodbi določita, kateri so potencialni razlogi za preklic darilne pogodbe med zakoncema, obstajajo pa tudi določeni zakonski razlogi, na podlagi katerih je pogodbo možno preklicati. Eden izmed možnih razlogov za preklic darilne pogodbe med zakoncema je preklic zaradi stiske. O tem govorimo tedaj, ko zakonec preide v položaj, v katerem je ogroženo njegovo preživetje zaradi slabega finančnega stanja. Slabo finančno stanje je definirano kot stanje, zaradi katerega si oseba ne mora zagotoviti osnovnih pogojev za življenje. Ob tem je treba poudariti, da je takšen razlog za preklic neveljaven, če bi preklic ogrozil nasprotno stran (torej drugega zakonca). Pomembno je, da sta obe stranki finančno preskrbljeni. Če zakonec obdarovanec ne želi vrniti predmeta darilne pogodbe, lahko zagotovi drugačno obliko sredstev, ki bo omogočala preživetje zakonca darovalca. Drugi možen razlog za preklic darilne pogodbe med zakoncema je preklic zaradi hude nehvaležnosti. Če se zakonec obdarovanec po sklenitvi darilne pogodbe med zakoncem do darovalca ali njegovih bližnjih začne obnašati moralno sporno, ima darovalec pravico, da mu predmet darilne pogodbe odvzame. Moralno sporno obnašanje nastane tedaj, ko se obdarjenec pregreši zoper darovalca ali njegove bližnje. Pri tem je treba poudariti, da je takšen razlog za preklic možen v primeru, da sta stranki darilne pogodbe fizični in ne pravni osebi. Preklic darilne pogodbe iz razloga hude nehvaležnosti lahko opravi tudi darovalčev dedič, v kolikor darovalec umre in v kolikor je sam utrpel hudo nehvaležnost s strani obdarjenca. Tretji razlog, zaradi katerega je mogoče preklicati darilno pogodbo med zakoncema, je preklic zaradi pozneje rojenih otrok. Če se zakoncu darovalcu po tem, ko je že sklenil darilno pogodbo, rodijo otroci, lahko iz tega naslova pogodbo tudi prekliče. Tudi preklic darilne pogodbe med zakoncema je možno opraviti s pomočjo e-obrazca. Če je predmet darilne pogodbe med zakoncema nepremičnina in se obdarjenec s preklicem strinja, lahko zakonca skleneta sporazum, na podlagi katerega se darovalec ponovno vpiše kot lastnik nepremičnine.

Pojem darilne pogodbe med zakoncema se pogosto močno povezuje z dedovanjem. Če v premoženjski masi zapustnika ni dovolj premoženja, da bi bili iz naslova dedovanja ustrezno poplačani vsi nujni dediči, lahko ti zahtevajo razveljavitev darilne pogodbe. Na ta način se predmet darilne pogodbe med zakoncema vrne v premoženjsko maso in postane del premoženja, ki ga podedujejo nujni dediči.