Zastaralni rok za tožbo glede kreditnih pogodb v švicarskih frankih je časovno omejen. Najpogostejša vprašanja in odgovori naše odvetniške pisarne glede zastaralnega roka švicarskih frankov po odločitvah nižjih sodišč.
Kazalo
Kako je v letu 2025 urejen zastaralni rok za kondikcijski zahtevek glede kreditnih pogodb v švicarskih frankih?
Tožba zaradi ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ne zastara. To pomeni, da ničnost kreditne pogodbe v švicarskih frankih nikoli ne zastara in jo je mogoče uveljavljati kadarkoli. Zastara le vrnitveni zahtevek, ki ga imenujemo kondikcijski zahtevek.
Zastara pa vrnitveni (kondikcijski) zahtevek, saj je ta vezan na zastaralni rok. Splošni zastaralni rok za kondikcijski zahtevek znaša 5 let. Po Obligacijskem zakoniku ta rok velja za vse terjatve, za katere zakon ne določa drugače, in zajema tudi obročna odplačila.
Ali zastaralni rok vpliva tudi na tiste, ki imajo odprt kredit ali so ga odplačali po letu 2020?
Tisti kreditojemalci, ki imajo še vedno odprte kredite, že z vložitvijo tožbe za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v CHF dosežejo pomemben učinek – na podlagi pravnomočne sodne odločbe jim ni treba več plačevati nadaljnjih obrokov.
Kreditojemalci, ki so kredit že odplačali, naj preverijo datum dokončnega poplačila, saj zanje velja 5-letni zastaralni rok za vrnitveni zahtevek. Zastaralni rok se pretrga z vložitvijo tožbe, kar pomeni, da zahtevki do 5 let nazaj od dneva vložitve tožbe še niso zastarali.
Vsem ostalim priporočamo, da nas kontaktirajo – dodali vas bomo na seznam zadev, pri katerih spremljamo vprašanje zastaranja. Trenutno je to vprašanje v obravnavi kot predhodno vprašanje, ki naj bi bilo dokončno urejeno v letu 2026.
Ali so kondikcijski zahtevki, ki izhajajo iz ničnosti potrošniških kreditnih pogodb, zastarljivi?
Trenutno so predmet zastaranja, vendar tožba za ugotovitev ničnosti sama po sebi ne zastara, saj zastara le denarna terjatev, ki jo je mogoče uveljavljati po ugotovitvi ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih.
Ali je odločitev nižjih sodišč glede začetka teka zastaralnega roka za kondikcijski zahtevek kreditojemalcev, ki izhaja iz zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe v CHF, pravilna?
Obrazložitve nižjih sodišč so trenutno usmerjene v zaščito kreditojemalcev glede vprašanja zastaranja vrnitvenih zahtevkov, o čemer trenutno odloča Vrhovno sodišče RS. To zadeva predvsem tiste kreditojemalce, ki so kredite poplačali do leta 2020. Za ostale postopki še niso zastarali.
Pokličite nas, da vas dodamo na seznam primerov, za katere spremljamo zastaranje, in obvestili vas bomo, ko bo vprašanje dokončno urejeno.
Ali je odločitev sodišča prve stopnje, da zastaranje zahtevka ni moglo začeti teči pred vložitvijo tožbe, pravilna?
Sodna praksa bi morala vzpostaviti ravnotežje med kreditojemalci, ki so kredit poplačali pred več kot petimi leti, in tistimi, ki so šele kasneje izvedeli za svoje pravice oziroma za javno informacijo o ničnosti kreditnih pogodb v CHF. To se je zgodilo leta 2023, ko so bile izdane precedenčne sodbe glede ničnosti kreditnih pogodb v švicarskih frankih.
Ali je odločitev sodišča druge stopnje, da zastaranje zahtevka začne teči s pravnomočnostjo odločbe, s katero je ugotovljena nepoštenost pogodbenega pogoja, pravilna?
Takšna razlaga je po našem mnenju najbolj smiselna, saj zagotavlja pravičnost in preprečuje, da bi bili kreditojemalci, ki so svoje kredite poplačali hitreje, prikrajšani glede na kasnejše spremembe sodne prakse.
Ali je izhodišče Višjega sodišča, da zastaralni rok za uveljavljanje kondikcijske terjatve kreditojemalca začne teči šele z zaključkom pogodbenega razmerja, materialnopravno pravilno?
Takšna razlaga bi bila lahko sprejemljiva, če ne bi povzročila krivice kreditojemalcem, ki so svoje kredite poplačali do leta 2020 – torej še pred oblikovanjem precedenčne sodne prakse iz leta 2023, ki je jasno opredelila ničnost kreditnih pogodb v švicarskih frankih.
