Kreditojemalci, ki so sklenili kreditno pogodbo v švicarskih frankih ali kreditno pogodbo z valutno klavzulo v CHF, lahko ob izpolnjenih pogojih zahtevajo ugotovitev ničnosti pogodbe oziroma njenega nepoštenega pogodbenega pogoja. Posledica ničnosti je praviloma tudi pravica zahtevati vračilo zneskov, ki jih je banka prejela brez veljavne pravne podlage.
Ali lahko zahtevate vračilo preveč plačanih obrokov kredita v švicarskih frankih in ali vam pripadajo tudi pogodbene obresti?
Ključno vprašanje je, ali je banka potrošniku pred sklenitvijo pogodbe jasno in razumljivo predstavila dejanski obseg valutnega tveganja. Zgolj splošno opozorilo, da se lahko menjalni tečaj spremeni, praviloma ne zadostuje. Potrošnik mora biti seznanjen z možnostjo občutne in dolgotrajne spremembe vrednosti švicarskega franka ter z njenim vplivom na višino mesečnega obroka in preostanek glavnice.
Če sodišče ugotovi, da banka pojasnilne dolžnosti ni ustrezno izpolnila in da je pogodbeni pogoj povzročil znatno neravnotežje v škodo potrošnika, lahko takšen pogoj opredeli kot nepošten. Nepošten pogodbeni pogoj potrošnika ne zavezuje.
Preverite še: tožba za kredit v švicarskih frankih
Kazalo
Kaj lahko kreditojemalec zahteva od banke?
Če je nična celotna kreditna pogodba, mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi pogodbe prejela. Kreditojemalec mora banki vrniti dejansko prejeti znesek kredita, banka pa mora kreditojemalcu vrniti vse zneske, ki jih je prejela na podlagi nične pogodbe.
Kaj pomenijo preveč plačani obroki?
Mesečni obrok kredita je praviloma sestavljen iz dela glavnice in pogodbenih obresti. Pri kreditu v CHF se je zaradi krepitve švicarskega franka povečala evrska protivrednost celotne obveznosti. Kreditojemalec zato ni plačeval samo višjega dela glavnice, ampak so se lahko na višjo oziroma zaradi tečaja povečano osnovo obračunavale tudi pogodbene obresti.
Ali se vrnejo tudi plačane pogodbene obresti?
Da. Če je celotna kreditna pogodba nična, v obračun vračila ne sodijo samo plačila glavnice, temveč tudi vse pogodbene obresti, ki jih je kreditojemalec plačal banki. Tudi pogodbene obresti so bile namreč plačane na podlagi pogodbe, za katero je bilo ugotovljeno, da ne ustvarja veljavnih pravnih učinkov.
Pomembno pa je razlikovati med vračilom že plačanih pogodbenih obresti in zahtevo, da bi banka potrošniku poleg vrnjenega preplačila plačala še obresti po obrestni meri iz kreditne pogodbe. Če je pogodba nična, njene obrestne mere praviloma ni mogoče uporabiti kot samostojne podlage za dodatno obrestovanje zahtevka. Kreditojemalec pa lahko zahteva, da se mu kot del njegovih plačil vrnejo vse redne pogodbene obresti, ki jih je dejansko plačal banki.
