DELITEV SKUPNEGA PREMOŽENJA ZAKONCEV

Statistike kažejo, da se danes v Sloveniji loči že vsak tretji par. Ločitev je proces, ki čustveno vpliva tako na zakonca kot tudi na njune otroke. Med samim procesom pa se je treba dogovoriti tudi o pomembnih zadevah, ki se navezujejo na življenje po ločitvi. Ena izmed takšnih tematik je delitev skupnega premoženja zakoncev.

Delitev skupnega premoženja zakoncev je lahko enostaven in hiter ali pa zahteven in dolgotrajen proces. Vse je odvisno od tega, v kakšnih odnosih se partnerja ločujeta in ali se lahko o delitvi skupnega premoženja sporazumno dogovorita. Sporazumni dogovor glede delitve premoženja zakoncev je najlažja in najcenejša rešitev.

Ločitev je za vaše otroke precej čustvena, zato jim nikar dodatno ne otežujte situacije. Smiselno je, da se s svojim partnerjem čimprej in čimbolj učinkovito dogovorite o delitvi premoženja.

Na kakšen način poteka sporazumna delitev skupnega premoženja zakoncev?

Če je delitev skupnega premoženja zakoncev sporazumna, zakonca podpišeta poseben sporazum, na podlagi katerega se premoženje skladno z dogovorom razdeli na dva dela. Če se zakonca ne moreta sporazumno dogovoriti, nastopi delitev skupnega premoženja zakoncev na sodišču.

Sodišče mora najprej ugotoviti, kakšen je obseg skupnega premoženja zakoncev. V skupno premoženje se všteje celotno premoženje, ki sta ga zakonca oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Ob tem se v premoženje štejejo tudi dolgovi in terjatve. Če je obseg skupnega premoženja zakoncev sporen, o tem odloča sodišče v pravdnem postopku. Sama delitev skupnega premoženja zakoncev pa se izvede skladno s pravili nepravdnega postopka.

V skupno premoženje ne sodi premoženje, ki ga je posamezen zakonec prejel pred sklenitvijo zakonske zveze oziroma pred prijavo skupnega bivališča z zunajzakonskim partnerjem. Nad osebnim premoženjem ima zakonec samostojno lastninsko pravico, kar pomeni, da je to premoženje izključno njegova last in da lahko z njim prosto razpolaga.

V osebno premoženje sodijo tudi manjše stvari za osebno rabo in druge oblike premoženja, ki jih je zakonec pridobil s svojim delom. Enako velja tudi za darila ali dediščino, če je nista podedovala oba zakonca. Če sta si zakonca v času skupnega življenja podarila darila, jih ni treba vračati, če gre za običajna darila in če si jih je zakonec lahko privoščil v času trajanja zveze. Če pa gre za darila, ki niso v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca, morajo biti vrnjena in všteta v skupno premoženje. Seveda je možno, da se zakonca v obliki notarskega zapisa dogovorita drugače.

Delitev skupnega premoženja zakoncev poteka na podlagi dokazovanja. Zakon določa, da se premoženje razdeli na dva enaka dela, razen če zakoncema sodišču uspe dokazati drugače. To je možno tedaj, ko je eden od zakoncev k premoženju prispeval v večjem razmerju kot drugi. Sodišče ob določanju deležev upošteva številne elemente. Med njimi so tudi varstvo in vzgoja otrok, skrb za dom in opravljanje gospodinjskih opravil, pomoč, ki jo zakonec nudi drugemu zakoncu, itd. Delež na skupnem premoženju torej ni zgolj računska operacija, ampak se presoja subjektivno na podlagi analiziranja okoliščin.

Na kakšen način poteka delitev skupnega premoženja, če sta zakonca podpisala predporočno pogodbo?

Zakonca se na podlagi predporočne pogodbe natančno dogovorita, kako se bo njuno premoženje delilo v primeru ločitve. Predporočno pogodbo pa je možno tudi izpodbijati. Za veljavnost predporočne pogodbe je bistveno, da sta oba zakonca seznanjena s premoženjem drugega zakonca. Če eden od zakoncev s tem ni seznanjen, lahko pogodbo izpodbija.

Delitev skupnega premoženja zakoncev je lahko precej kompleksna, predvsem, ko je premoženja več. V tem primeru je smiselno in priporočljivo, da zakonca skleneta podpisati predporočno pogodbo. V pogodbo sta lahko vključena tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini, če zakonca imata ali nameravata imeti tudi skupne otroke. Predporočna pogodba predstavlja posebno obliko dogovora in doseženo soglasje med zakoncema, kar precej olajša postopek delitve skupnega premoženja. V času trajanja zakonske zveze pa predporočna pogodba predstavlja stabilnost in vnaprejšnjo gotovost glede stanja premoženja v primeru ločitve.

Kako pa je v obdobju pred razvezo?

Zakonca se, preden nastopi delitev skupnega premoženja, pogosto sprašujeta, ali lahko v vmesnem obdobju uporabljata skupno premoženje. Delitev premoženja je lahko precej dolgotrajen sodni proces in lahko traja tudi do več let. Dokler se delitev skupnega premoženja zakoncev ne zaključi, imata zakonca nad skupnim premoženjem skupno pravico in lastnino. Poleg pravic tudi solidarno odgovarjata za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupnim premoženjem. Šele po zaključku delitve se ustvarijo solastnina in deleži na premoženju.

Ali je pri delitvi skupnega premoženja zakoncev smiselno za pomoč prositi odvetnika?

Razveza zakonske zveze je neprijetna izkušnja, povezana z intenzivnimi čustvi. Iz tega naslova je smiselno poiskati strokovno pomoč odvetnika, ki bo ščitil interese zakonca. Odvetnik lahko skupno ali posamezno predstavi pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delitve skupnega premoženja zakoncev, ter predstavi možnosti glede deležev.

Njegova bistvena vloga je, da najprej skuša doseči sporazum glede delitve premoženja, ki bo celoten postopek skrajšal in poenostavil. Njegova pomoč pa je dobrodošla predvsem takrat, ko se situacija zaplete in se pojavijo vprašanja, vezana na vzgojo otrok, preživljanje otrok in stike z otroki.

Pomoč odvetnika je dobrodošla tudi, če je med zakoncema prišlo do spora ali želi eden izmed njiju izpodbijati predporočno pogodbo. Odvetnik lahko pripomore v postopkih pred sodiščem, saj bo objektivno pogledal na situacijo ter za vas skušal poiskati hitro in učinkovito rešitev.

Kaj pomeni mediacija pri delitvi skupnega premoženja zakoncev?

Mediacija pri razvezi in reševanju vprašanj, vezanih na ločitev, je zelo koristen postopek. Gre za postopek dogovarjanja in iskanja skupne rešitve, zaradi katere nobeden od zakoncev ne bo oškodovan. Mediacija spodbuja komunikacijo med zakoncema ter predstavlja najboljšo in najbolj stroškovno učinkovito rešitev za reševanje spora. Pri procesu mediacije je pametno za pomoč prositi odvetnika, ki bo skrbel za interese strank in jim ustrezno svetoval skladno z individualnimi okoliščinami.

Odvetnik vam lahko pri postopku delitve skupnega premoženja zakoncev pomaga na številne načine. Priporočljivo je, da ga za pomoč prosite že pred sklenitvijo zakonske zveze, in sicer pri oblikovanju predporočne pogodbe. Dobro zastavljena predporočna pogodba je namreč najboljše orodje za izogib prihodnjim sporom v primeru ločitve in reševanje vprašanj, vezanih na premoženjsko stanje.

Ocena

zdravniški zaplet ali zdravniška napaka

Kdaj gre za zdravniški zaplet ali zdravniško napako

Razlikovanje med zdravstvenim zapletom in zdravniško napako je bistvenega pomena pri presoji odškodninske odgovornosti v zdravstvu.

razdelitev premoženja za časa življenja

Razdelitev premoženja za časa življenja – pogodbe, opcije in pravne rešitve

Razdelitev premoženja za časa življenja predstavlja premišljeno in pravno varno alternativo kasnejšim sodnim postopkom, kot je tožba na delitev skupnega premoženja ali zapuščinski spor.

dodelitev otrok po ločitvi

Dodelitev otrok ob ločitvi, komu pripada otrok po ločitvi in stiki z otrokom po ločitvi

Dodelitev otrok ob ločitvi, komu pripada otrok po ločitvi in stiki z otrokom po ločitvi? Preberite naš članek.

skrbništvo za mamo

Skrbništvo za mamo

Skrbništvo za mamo je lahko primarno skrbništvo, kar pomeni, da odloča o otrokovem življenju, hkrati pa otrok ohrani stik z drugim staršem.

napake pri dedovanju

Napake pri dedovanju

Ena izmed glavnih napak pri procesu dedovanja, zaradi katere pogosto pride do sporov med dediči, je pomanjkanje oporočnega interesa.

darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju

Darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju

Vprašanje, ali skleniti darilno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, nima enoznačnega odgovora, saj imata obe pogodbi svoje prednosti.

darilna pogodba in dedovanje

Darilna pogodba in dedovanje

Pravni pomen darilne pogodbe v zvezi z dedovanjem, vpliv na nujne dediče, davčne posledice ter najpogostejše napake, ki jih ljudje naredijo pri prenosu premoženja.

dedovanje vnukov

Dedovanje vnukov

Dedovanje vnukov je v slovenskem pravnem sistemu pomembno, vendar pogosto premalo razumljeno področje. Vnuki sodijo v 1. dedni red.

dedovanje po bratrancu

Dedovanje po bratrancu

Dedovanje po bratrancu je pravno področje, ki pogosto sproža vprašanja, saj bratranci in sestrične v slovenskem dednem pravu ne sodijo med zakonite dedič

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju? V praksi je izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju zahtevno.

RAZLIKA MED POGODBO O PREUŽITKU IN POGODBO O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku

Razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju se kaže tudi v vplivu na davčne obveznosti in različne dedne posledice.

Kaj pomeni skupno premoženje

Kaj pomeni skupno premoženje v zakonu in kako se razlikuje od posebnega premoženja

Izvedite, kaj pomeni skupno premoženje v zakonu, kako nastane med zakoncema ter v čem se razlikuje od posebnega premoženja. Spoznajte pravila delitve premoženja ob razvezi in svoje pravice.

POKLIČITE