Delitev premoženja ob ločitvi je lahko zahteven pravni postopek.
Delitev premoženja ob ločitvi je zelo obsežen pravni postopek, saj pogosto zajema tudi angažiranje cenilcev gradbene in finančne stroke. Vsaj v 50 % ločitvenih postopkov se delitev premoženja ob ločitvi ne more urediti sporazumno.
V ločitvenem postopku pride tudi do delitve premoženja, ki se velikokrat rešuje v sodnem postopku ali s pomočjo mediacije. Naš odvetnik vam bo predstavil vse pravne možnosti, ki jih lahko uveljavite, da boste dosegli pravično delitev premoženja.
Pri delitvi premoženja ob ločitvi naša odvetniška pisarna po potrebi angažira tudi strokovnjaka finančne stroke in sodnega cenilca, ki ocenita vrednost nepremičnin ali ostalo premoženje.
Delitev premoženja ob ločitvi poteka ločeno od postopka ločitve, ki ga mora predlagati eden od zakoncev in je potreben, saj je del premoženja zakoncev skupno premoženje. Premoženje se deli na način ugotavljanja prispevka posameznika v času trajanja zakonske zveze na osnovi katere se ta razdeli.
Velikokrat je potrebna tožba za delitev premoženja pri ločitvi, ki ne zastara. Eno najpogostejših vprašanj, s katerim se srečujemo v naši odvetniški pisarni je zagotovo, kako si razdeliti premoženje po razpadu zakonske ali zunajzakonske skupnosti.
Seveda ima večina nas vsaj osnovne ali približne podatke o tem, kako se deli premoženje v nastali situaciji, ali morda pozna nekoga, ki je že bil v podobni situaciji, a ko se v dani situaciji znajdemo sami, je to področje povečini velika uganka ter istočasno neraziskano področje, kateremu sami zagotovo nismo kos.
Premoženje zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev je izenačeno in je zakonodaja enaka na obeh straneh.
Novost Družinskega zakonika, ki je stopil v veljavo aprila 2019, je sklenitev predporočne pogodbe oziroma tako imenovane ženitne pogodbe, ki zakoncema omogoča, da se sama sporazumeta o premoženjskopravnih razmerjih in določita, kako bo potekala delitev premoženja.
Partnerja, ki sta sklenila zakonsko zvezo ali živita v izvenzakonski skupnosti si tekom skupnega življenja ustvarita tudi skupno premoženje. V primeru ločitve se njuno skupno premoženje deli v skladu z Družinskim zakonikom. Zakonca ali partnerja se lahko sama odločita, kako se bo skupno premoženje delilo, pravila pa določita za časa trajanje zakona ali pred njegovo sklenitvijo.
Kako poteka delitev posebnega premoženja v ločitvenem postopku?
Pri delitvi premoženja se ob ločitvi iz skupnega premoženja kot posebno premoženje izloči tisto, ki ga je zakonec ali zunajzakonski partner pridobil pred skupno zvezo ali na neodplačni način med trajanjem zveze. Nad posebnim premoženjem se lastninska pravica izvaja popolnoma samostojno. Pod posebno premoženje pri delitvi premoženja v ločitvenem postopku spadajo tudi odškodnina, ki jo je pridobil, dobitki iger na srečo, oblačila, nakit, ki ni večje vrednosti, kozmetika, štipendija …
Ali je delitev premoženja zaradi ločitve ali razveze zunajzakonske zveze obdavčena?
Ne, delitev premoženja ob ločitvi ali razvezi zunajzakonske zveze ni obdavčena. Gre za vrednost premoženja, ki je že obstajalo pred ločitvijo, in ne za obogatitev katerega od partnerjev.
Kako vpliva predporočna pogodba na delitev premoženja ob ločitvi?
V primeru ločitve lahko partnerja na podlagi predporočne pogodbe določita, kako se bo delilo njuno premoženje. V kolikor se zakonca odločita, da pogodbe ne bosta sklenila, zanju v primeru ločitve velja zakoniti premoženjski režim. Slednji velja tudi tedaj, ko je predporočna pogodba nejasna in v njej ni točno določena delitev premoženja za primer ločitve. Predporočna pogodba stopi v veljavo na podlagi dogovora med zakoncema ali na dan, ko je bila sklenjena (v določenih primerih lahko tudi dan po tem). Predporočna pogodba je tista pogodba, ki jo partnerja skleneta na podlagi svojega dogovora in se navadno razlikuje od zakonitega premoženjskega režima. Znotraj predporočne pogodbe zakonca določita kako se njuno premoženje deli v času zakona in v primeru ločitve. V njej se definirajo tudi ostali pomembni elementi kot so vložki v nepremičnine, preživnina in vložki v skupno podjetniško dejavnost (če ta obstaja).
Delitev premoženja pri ločitvi brez sklenjene predporočne pogodbe
Če zakonca ne skleneta predporočne pogodbe, zanju velja zakoniti premoženjski režim. Na podlagi slednjega tako sodišče v primeru ločitve določi kaj sodi v posamično premoženje partnerja in kaj sodi v njuno skupno premoženje. Skupno premoženje je navadno definirano kot tisto premoženje, ki ga partnerja ustvarita s svojim delom za čas trajanja njune zveze ali zakona. To premoženje navadno pripada obema partnerjema. Skupna lastnina se tako lahko deli na podlagi dogovora ali pa o delitvi odloča sodišče. Pomembno je, da predporočno pogodbo sestavi notar in da je vpisana v posebno zasnovani register predporočnih pogodb. Če ta v register ni vpisana, za zakonca v primeru ločitve velja zakoniti premoženjski režim – njuno premoženje se torej deli tako, kot da pogodbe ne bi sklenila. Vse našteto velja tako za partnerja, ki sta sklenila zakonsko zvezo kot tudi za partnerja, ki nista poročena.
Skupno premoženje oziroma skupna lastnina se lahko deli v primeru ločitve ali tedaj, ko eden izmed partnerjev poda jasno pobudo za delitev. Pred delitvijo skupnega premoženja se ugotovijo vsi morebitni dolgovi in terjatve, posamezen partner pa lahko med postopkom delitve premoženja dokaže, da je njegov delež v skupnem premoženju večji od deleža partnerja. Če se zakonca ne moreta sporazumno dogovoriti o delitvi, posreduje sodišče. Pri računanju posameznih deležev vsakega izmed partnerjev sodišče upošteva dohodke partnerjev, participacijo posameznega partnerja pri skrbi za dom in družino, opravljanju gospodinjskih opravil itd.
Načini ureditve delitve premoženja ob ločitvi za določene primere:
Delitev premoženja ob ločitvi za osebne predmete in posebna sredstva enega partnerja, ki se vlagajo v skupno premoženje
Če sta partnerja v času trajanja svoje zveze skupaj kupila nepremičnino obstaja možnost o sporazumnem dogovoru o višini terjatve, ki jo mora poravnati eden izmed partnerjev. Če je dogovor med njima nemogoč, o delitvi premoženja ponovno odloča sodišče. Enaka pravila veljajo tudi v primeru, ko eden izmed partnerjev vloži svoja sredstva v pravno osebo ali v gospodarsko družbo, ki jo vodi drugi partner ali jo vodita oba. Delitev premoženja pa ne velja za osebne predmete posameznega partnerja ali predmete, ki so nujni za njegovo pridobitev dohodka in opravljanje dela. Posamezen partner lahko tudi uveljavlja lastninski pravico nad premoženjem, ki ga je ustvaril pred sklenitvijo zakona ali zunajzakonske zveze.
Kako se pri delitvi premoženja ob ločitvi uredijo skupni dolgovi?
Poleg skupnega premoženja sta lahko zakonca ali partnerja za čas trajanja zveze ustvarila tudi skupne dolgove. V tem primeru upnik lahko zahteva povrnitev terjatev s strani posameznega partnerja ali izvršbo. Lahko se tudi zgodi, da eden izmed partnerjev utrpi osebni stečaj. Tedaj se smatra, da se skupno premoženje deli na polovico in ne več kot to, saj bi bil lahko drugi partner oškodovan.
Kako se delitev premoženja ob ločitvi sorazmerno porazdeli med partnerjema?
Velikokrat se pojavi tudi vprašanje, kdo odgovarja za skupno premoženje in za skupne obveznosti ob delitvi premoženja. Za oboje odgovarjata oba partnerja tako s svojim deležem v skupnem premoženju kot tudi s posebnim premoženjem posameznega partnerja. Skupne obveznosti so definirane kot obveznosti, ki so nastale tekom skupnega življenja in so navadno povezane z družino in skupnim gospodinjstvom. Vse to pa ne velja za tiste obveznosti, ki jih je imel posamezen partner že pred sklenitvijo zakonske zveze. Za te obveznosti odgovarja le on s svojim posebnim premoženjem in se ne upoštevajo pri delitvi premoženja.
Delitev premoženja ob ločitvi partnerjev, ki so vlagali v skupno podjetje
V primeru ločitve oziroma razveze zakonske zveze, ki zadeva vložke v podjetje enega partnerja, ki po vrednosti presegajo vlaganja drugega partnerja v podjetje, ta vrednost predstavlja posebno premoženje. Nad tem premoženjem partner samostojno izvaja lastninsko pravico, vendar pod pogojem, da med partnerjema ni bilo sklenjene nobene pogodbe, vezane na skupno pridobitno dejavnost, torej podjetje. Za sporazum ob delitvi posebnega premoženja pa veljajo pravila zakonitega premoženjskega režima. V kolikor je bila glede medsebojnih razmerij prispevkov in delitev dobička oziroma premoženja podjetja sklenjena določena pogodba (večinoma družbena pogodba), pa veljajo pravila obligacijskega prava o določeni sklenjeni pogodbi.
Kaj pomenijo posebne obveznosti zakonca in kako vplivajo pri delitvi premoženja ob ločitvi?
Tukaj gre za obveznosti, ki jih je partner prevzel ali pridobil že pred zakonsko oziroma zunajzakonsko skupnostjo. Pod posebne obveznosti spadajo tudi tiste, ki jih je prevzel med trajanjem zveze in ki ne spadajo pod skupne obveznosti zakoncev. Posebne obveznosti so izključene pri delitvi skupnega premoženja ob ločitvi.
PPREMOŽENJE, KI JE PREDMET DELITVE JE:
- skupno premoženje zakoncev – kamor sodijo vse premoženjske pravice, ki so bile v njunem skupnem življenju pridobljene z delom ali odplačno;
- posebno premoženje zakoncev – s katerim vsak zakonec upravlja samostojno (premoženje, ki ga je zakonec prinesel v zakonsko zvezo, ali ga pridobi v trajanju le te).
V primeru, da se zakonca sporazumeta o delitvi premoženja, lahko skleneta pogodbo o delitvi premoženja v obliki notarskega zapisa. Kadar sporazuma med zakoncema ni možno doseči, je delitev premoženja s pomočjo odvetnika možno doseči z ugotovitvijo sodišča. Pri delitvi skupnega premoženja zakon pravi, da sta deleža v skupnem premoženju enaka, vendar lahko vsak zakonec dokaže, koliko in kaj je prispeval k skupnemu premoženju in se ta razlikuje od prispevka drugega partnerja. Dober odvetnik za delitev premoženja ob ločitvi je zagotovo pravilna odločitev.
KAJ VSE SODIŠČE UPOŠTEVA PRI UGOTAVLJANJU DELEŽA VSAKEGA ZAKONCA V SKUPNEM PREMOŽENJU?
- Vsi prihodki zakonca,
- varstvo in vzgoja otrok,
- skrb za gospodinjska opravila,
- skrb za družino in dom,
- morebitna pomoč, ki jo zakonec nudi drugemu zakoncu,
- vse aktivnosti usmerjene v ohranjanje in povečevanje skupnega premoženja.
Ko so upoštevana vsa dejstva in se določijo deleži, se opravi delitev premoženja ob ločitvi običajno preko odvetnika, ki je pogosto v fizični obliki. Zakonec dobi tisto premoženje, oziroma predmet, za katerega izkaže upravičen interes.
OBLIKE RAZDELITVE SKUPNEGA PREMOŽENJA:
- V fizični obliki,
- z izplačilom razlike v vrednosti,
- delitev s prodajo stvari.
ALI DELITEV SKUPNEGA PREMOŽENJA ZASTARA?
Delitev skupnega premoženja ne zastara.
POSEBNE IN SKUPNE OBVEZNOSTI DO DOLGOV OB DELITVI PREMOŽENJA PRI LOČITVI
Kako je urejena delitev premoženja ob ločitvi na področju obveznosti do dolgov
V naši odvetniški pisarni se veliko strank obrača na nas z vprašanjem kako si zakonca razdelita njune obveznosti do dolgov v primeru delitve premoženja pri ločitvi ali razpadu zunajzakonske skupnosti. Za tiste obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze, tako imenovane posebne obveznosti, je zakonec odgovoren sam s svojim premoženjem, oziroma s svojim deležem na skupnem premoženju. V primeru, da se poplačilo izvrši na skupnem premoženju ima drug zakonec predkupno pravico po prisilni prodaji v izvršilnem postopku. Skupne obveznosti do dolgov pa so tiste obveznosti, ki so skupne obema zakoncema in sta jih ali prevzela skupaj, so nastopila tekom njune skupne zveze ali jih je eden od zakoncev prevzel zaradi potreb družine. Za skupne obveznosti vedno odgovarjata oba zakonca s svojim posebnim in skupnim premoženjem. Tisti zakonec, ki poplača dolg, lahko od drugega zakonca zahteva povračilo za delež, ki presega njegov dolg medtem, ko se delež posameznega zakonca na skupnem dolgu določa na enak način, kot delež na skupnem premoženju. Glede same odgovornosti za dolgove do upnikov odgovarjata oba partnerja nerazdelno. Partner oziroma zakonec pa ima pravico terjati povračilo za tisto, za kar je ob poravnavi dolga plačal več, kot je znašala vrednost njegovega dela obveznosti. Upnik seveda lahko terja plačilo dolga od obeh partnerjev solidarno. To pomeni, da lahko upnik terja plačilo celotnega dolga le od enega partnerja. V kolikor pride do izvršbe na delež skupnega premoženja zakoncev, ima zakonec v primeru dovoljene prodaje deleža na premoženju prednostno pravico kupiti ta delež po vrednosti, ki se določi z zakonom o izvršbi in zavarovanju. Če pride do osebnega stečaja enega zakonca, katerega vrednost skupnega premoženja je manjša od drugega zakonca, ki ni dolžnik, lahko drug zakonec vloži prijavo izločitvene pravice, s katero dokazuje, da je njegov delež večji. V kolikor ni vložil tega pravnega sredstva, se šteje, da je delež drugega partnerja, ki ima pravico uveljavljati izločitveno pravico, enak polovici.
PRIMERI, V KATERIH JE TUDI MOŽNA DELITEV SKUPNEGA PREMOŽENJA:
- Zahteva upnika na podlagi pravnomočne sodbe,
- v postopkih osebnega stečaja enega od zakoncev.
Sestavni del vsakega ločitvenega postopka je zagotovo tudi delitev premoženja preko odvetnika, ki je predvsem v primeru nesporazuma ob delitvi skupnega premoženja, lahko izjemno dolgotrajen in povzroča zakoncema skrbi, in stres, ki lahko močno vplivajo na vsakodnevno delovanje, oslabi njihove odnose z okolico ter z samim seboj ter mnogokrat tudi njihovo lastno zdravje.
Zato dovolite in prepustite del bremena nekomu, ki mu lahko zaupate, ki je strokoven, izkušen in vam bo pravno svetoval v skladu z najvišjimi moralnimi načeli in vam tako pomagal.
Kadar je delitev premoženja ob ločitvi vaša skrb, je naša odvetniška pisarna zagotovo vaša rešitev!
DELITEV PREMOŽENJA OB LOČITVI – POGOSTA VPRAŠANJA
Na kakšen način partnerja določita delitev premoženja?
Zakonca lahko ureditev premoženjskih razmerij skleneta preko pogodbe in tako sama določita, kako se bo v primeru ločitve delilo njuno premoženje, ali pa se premoženje v primeru ločitve deli na podlagi zakonitega premoženjskega režima. Slednji velja tedaj, ko zakonca pogodbe o delitvi premoženja ne skleneta ali če je sklenjena pogodba neveljavna. Velja tudi, če sta zakonca pogodbo sklenila na nejasen način, kjer ni natančno določeno, kako se premoženje v primeru ločitve deli.
V primeru, da zakonca skleneta pogodbo o delitvi premoženja, kdaj ta pogodba stopi v veljavo?
Tudi pri tem elementu je ključnega pomena dogovor med zakoncema. V kolikor se ne dogovorita drugače, začne pogodba veljati takoj, ko se sklene. V kolikor zakonca skleneta predporočno pogodbo o delitvi premoženja, začne ta veljati tedaj, ko skleneta zakonsko zvezo. Veljati lahko začne tudi naslednji dan od sklenitve zakonske zveze, v kolikor se zakonca tako odločita.
Kako je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oziroma predporočna pogodba definirana?
Predporočna pogodba je definirana kot pogodba, ki jo zakonca sama sestavita in se navadno razlikuje od zakonitega režima, ki velja v primeru, ko predporočna pogodba med zakoncema ni oblikovana. Elemente v predporočni pogodbi zakonca določita sama in veljajo od sklenitve njune zakonske zveze dalje. Znotraj nje na sporazumen način uredita svoja premoženjska razmerja tako za čas trajanja njune zakonske zveze kot tudi za primer ločitve. Dobro je, da v predporočni pogodbi določita tudi znesek preživnine, ki ga bo eden izmed partnerjev plačeval v primeru ločitve. Pomembni elementi, ki jih je pametno definirati znotraj predporočne pogodbe so tudi dogovor o vložkih enega izmed zakoncev v nepremičnino drugega, določitev natančne delitve premoženja med njima v primeru ločitve in dogovor o skupni podjetniški dejavnosti, v kolikor jo zakonca imata.
Kaj pa v primeru, ko zakonca ne sklenete predporočne pogodbe?
V kolikor se zakonca ne dogovorita sama o delitvi skupnega premoženja, se slednje deli na podlagi zakonitega premoženjskega režima. Ta opredeljuje, kaj je definirano kot posamično premoženje vsakega izmed zakoncev in kaj spada v njuno skupno premoženje. Slednji opredeljuje, da je skupno premoženje tisto, ki je bilo pridobljeno s skupnim delom (torej z delom obeh partnerjev za časa zakonske zveze) ali je bilo odplačano za časa zakonske zveze.
Kakšna je oblika predporočne pogodbe?
Predporočna pogodba ali pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerji je sestavljena s strani notarja. Notarski zapis mora vsebovati vse podatke, vpisan pa mora biti v register predporočnih pogodb. Vpogled v predporočno pogodbo imata zakonca, sodišče ali zakončevi pooblaščenci, hrani pa jo notar. Izrednega pomena je to, da je predporočna pogodba zapisana v register podob, saj se v obratnem primeru smatra, kot da je zakonca nista sklenila in posledično zanju v primeru ločitve velja zakoniti premoženjski režim. Ključnega pomena je tudi, da sta zakonca v popolnosti seznanjena s svojim premoženjskim stanjem, saj je v obratnem primeru predporočna pogodba izpodbojna. Vsi zgoraj omenjeni elementi veljajo tudi za partnerja, ki živita zunajzakonske zveze.
Kakšen je delež posameznega zakonca znotraj skupnega premoženja?
Premoženje, ki sta ga zakonca skupaj ustvarila v času zakonske zveze pripada obema. Nad tem imata torej skupno lastnino. Kakšen delež bo posamezen zakonec prejel v primeru ločitve se lahko dogovorita sama. V kolikor se o tem ne moreta dogovoriti, to določi sodišče. Pomembno je, da se zakonca sporazumno odločata o skupnem premoženju. Na ta način ne more priti do dogodka, ko bi eden izmed zakoncev obremenil ali odsvojil del skupnega premoženja. Slednje ne velja za manjše premičnine, ki nimajo visoke vrednosti. Dogovorita se lahko tudi, da bo s skupnim premoženjem upravljal le eden izmed njiju, ampak mora imeti ta jasno dovoljenje in soglasje svojega partnerja. V primeru ločitve in delitve skupnega premoženja lahko posamezen partner zahteva, da se mu dodeli njegove osebne predmete in premičnine, ki so pomembne za pridobivanje njegovega dohodka ali opravljanje dela.
Kako se torej deli skupno premoženje?
Za zakonca je pomembno da se zavedata, da se skupno premoženje deli šele v primeru ločitve. Med zakonsko zvezo se deli v primeru, ko eden izmed zakoncev poda predlog za delitev ali pa se za delitev odločita sporazumno. Predno se skupno premoženje začne deliti se ugotovijo vsi dolgovi in terjatve obeh zakoncev. V kolikor se partnerja ne moreta soglasno odločiti o delitvi skupnega premoženja, lahko na predlog enega izmed partnerjev to določi tudi sodišče. V tem primeru lahko posamezen partner tudi dokaže, da je bila njegova participacija pri oblikovanju skupnega premoženja večja od participacije drugega partnerja. Če se zakonca ne moreta sama dogovoriti o delitvi skupnega premoženja za primer ločitve govorimo o sporu. Tedaj sodišče pri določanju posameznega deleža upošteva več dejavnikov. Najpomembnejši med njimi so dohodki posameznega zakonca, vzgoja otrok in varstvo otrok, skrb za dom in družino ter vodenje gospodinjstva in ostali.
Kaj pa tedaj, ko sta zakonca skupaj kupila nepremičnino ali vložila sredstva v skupno podjetje?
Velikokrat pride do primera, ko eden izmed partnerjev vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki sodi v posebno premoženje drugega partnerja. V tem primeru se lahko zakonca sporazumno dogovorita o višini terjatve ali o zavarovanju terjatve, v kolikor pa do dogovora ne moreta priti, o tem odloča sodišče. Partnerja lahko skupaj vlagata tudi v razvoj pravne osebe oziroma gospodarske družbe. V kolikor eden izmed partnerjev vloži del svojih sredstev v pravno osebo ali v podjetje samostojnega podjetnika, ki predstavlja del premoženja drugega zakonca, zakonca v primeru ločitve lahko določita, kolikšen del bo prejel zakonec, ki je vložil del svojih sredstev. Če do ustreznega dogovora ne pride, se udeležba določa na podlagi obligacijskega prava o družbeni pogodbi.
Kako pa je z delitvijo osebnih predmetov, ki pripadajo posameznemu zakoncu?
Med delitvijo skupnega premoženja se osebni predmeti, ki so last posameznega partnerja na predlog partnerja dodelijo njemu. Enako velja za tiste predmete, ki jih posamezen partner uporablja za namene opravljanja svojega dela ali poklica. V kolikor je partner pred zakonsko zvezo ustvaril premoženje (posebno premoženje zakonca), lahko nad njim uveljavlja svojo lastninsko pravico samostojno. Enako velja za dediščino ali darila, ki jih je posamezen zakonec prejel znotraj časa trajanja zakonske zveze.
Kako se določa delež dolžnikov na skupnem premoženju?
V kolikor imata zakonca skupne dolgove, lahko upnik s pomočjo pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež posameznega dolžnika in če je to potrebno, zahteva izvršbo na deležu. Če eden izmed zakoncev utrpi osebni stečaj, njegov delež v skupnem premoženju med delitvijo obsega polovico celotnega premoženja obeh zakoncev. Slednje ne velja tedaj, ko je zakonec, ki ni v osebnem stečaju vložil izločitveno pravico zakonca v osebnem stečaju. Na ta način zakonec uveljavlja dejstvo, da je njegov delež v skupnem premoženju večji od deleža zakonca, ki je v osebnem stečaju.
Katere so skupne in katere so posebne obveznosti posameznega zakonca?
Za skupne obveznosti obeh zakoncev odgovarjata oba, tako s skupnim kot tudi s posebnim premoženjem posameznika. Te obremenjujejo oba partnerja in so tiste obveznosti, ki so nastale na podlagi skupnega premoženja. Ko govorimo o skupnih obveznostih, govorimo tudi o tistih obveznostih, ki so del vsakodnevne življenjske skupnosti znotraj družine. V kolikor je eden izmed zakoncev znotraj poravnave skupnih obveznosti plačal večji delež, lahko od drugega partnerja zahteva ustrezno povračilo za presežek plačanega zneska. V kolikor je imel posamezen partner pred sklenitvijo zakonske zveze posebne obveznosti, za slednje odgovarja s svojim posebnim premoženjem in ne z deležem v skupnem premoženju.
