Kazalo
MOTENJE POSESTI IN TOŽBA ZARADI MOTENJA POSESTI
Posest pomeni dejanski položaj oziroma posredno ali neposredno dejansko oblast nad stvarjo, ki jo varuje pravo, natančneje Stvarnopravni zakonik, in ni pravica. Glavni namen posestnega varstva je, da vzdržuje družbeni red, saj se na ta način skušamo izogniti samovolji in nasilju.
Motenje posesti je torej z zakonom prepovedano. V ta namen obstaja pravno sredstvo – Tožba zaradi motenja posesti.
Treba je poudariti, da motenje posesti ni povezano z lastništvom posesti oziroma ni vezano na postopek glede varovanja lastninske pravice. Ravno tako pa je treba vedeti, da v primeru motenja posesti za reševanje primera in samega dogodka ni pristojna policija, razen v primeru, kadar so kršeni drugi predpisi.
Varstvo posesti je urejeno na dva načina, in sicer kot:
- sodno varstvo ali
- samopomoč.
Primeri samopomoči so izjemno redki, saj temeljno izhodišče ureditve varstva posesti zagovarja in spodbuja uporabo uzakonjenega pravnega reda in ne samovoljnega ravnanja, glede na to, da je primarna oblika posestnega varstva sodno varstvo posesti.
Pri motenju posesti torej ni pomembno, ali je posestnik upravičen do posesti (v primeru, če je lastnik) ali če posest izvaja v dobri veri, temveč je pomembno le, da oseba posest ima in izvaja oblast nad stvarjo ter dejstvom, da samo posest nekdo moti, četudi je to sam lastnik (primer motenja posesti najemnikov).
Kdaj in kdo lahko vloži tožbo zaradi motenja posesti?
Tožba zaradi motenja posesti se vloži, kadar pride do motenja ali odvzema posesti, ne glede na lastninsko pravico, do varstva posesti je namreč upravičen tudi tisti, ki nima pravice do posesti.
Stvarnopravni zakonik določa, da lahko posestnik, ki ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredni posestnik), in posestnik, ki dejansko oblast nad stvarjo izvršuje prek koga drugega, ki ima stvar v neposredni posesti na podlagi kakršnegakoli pravnega naslova (posredni posestnik), zahteva sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti.
Kaj pomeni motenje posesti?
Motenje posesti predstavlja vsakršen poseg, s katerim povzročitelj oziroma storilec posestniku prepreči ali onemogoči dejansko oblast nad stvarjo, kot so npr. odvzem stvari, nedovoljena uporaba tujih stvari, motnje in drugo. Primeri motenja posesti in upravičenost za tožbo zaradi motenja posesti so mnogi in se med seboj zelo razlikujejo, a naj izpostavimo le nekatere od njih: kurjenje in prisotnost nevarnih plinov, ki nastajajo ob izgorevanju, onemogočen dostop do garaže, neomogočena uporaba skupnih prostorov, hrup, zadrževanje in izvajanje raznih aktivnosti proti volji lastnika posesti, izklopi vodovodnega ali elektro omrežja in drugo.
Roki za tožbo zaradi motenja posesti so zelo kratki in jo je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje posesti ter za storilca, oziroma najpozneje v 1 letu, ko je motenje posesti nastalo.
V katerih primerih se običajno vloži tožba zaradi motenja posesti?
Naša odvetniška pisarna se pogosto srečuje s primeri motenja posesti. Če sosed prestavlja mejne označbe tako, da meja poteka v vašo škodo, to ni le naganjanje, ampak gre pravno gledano pri tem za motenje posesti. Prav tako gre za motenje posesti v primeru, če nekdo na skupni hodnik pred vašim stanovanjem postavi hladilnik ali omaro ter tako ovira dostop do vaše nepremičnine. V takšnih primerih je najbolje najprej skušati rešiti spor po mirni poti, v primeru, da to ne gre, pa čim prej kontaktirati odvetnika, ki vam bo svetoval glede nadaljnjih postopkov.
Tožba zaradi motenja posesti, ker sosed prestavlja mejne označbe
Spori zaradi meje so v Sloveniji žal zelo pogosti, prav tako pa marsikdaj pride do tega, da eden od sosedov samovoljno prestavi mejne označbe v svojo korist. Takšno motenje posesti je lahko povod za konflikte in prepire, ki se vlečejo več let ali celo več generacij ter slabo vplivajo na sosedske odnose. Da do tega ne pride, je treba čim prej ukrepati oziroma preprečiti nadaljnje motenje posesti na tak način. To lahko storite sami ter se sosedom skušate pogovoriti, lahko pa vam pri tem pomaga tudi naša odvetniška pisarna, ki bo skušala rešiti motenje posesti po izvensodni poti, v primeru, da to ne bo možno, pa vam bo pomagala pri pripravi tožbe oziroma vam svetovala o drugih postopkih, ki bi jih veljalo uporabiti v vašem primeru. Pomembno je, da se zadeva nekako razreši in da s tem ne boste imeli več težav, pri čemer vam s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem lahko najbolje svetuje prav usposobljen pravnik, ki se spozna na stvarno pravo in motenje posesti, zaradi česar bo točno vedel, kako bi bilo najbolje ukrepati
Tožba zaradi motenja posesti , ker veje drevesa s sosednje parcele rastejo na vašo parcelo
Če veje drevesa, grmovja ali žive meje s sosednje parcele rastejo na vašo parcelo, imate pravico, da jih odstranite, saj gre za motenje posesti. Vendar pa pri tem velja nekaj previdnosti, saj je po zakonu pred odstranitvijo vej treba na to opozoriti lastnika sosednje parcele, da veje odstrani sam, kar je najbolje storiti kar pisno. Tako boste v primeru morebitnih zapletov imeli dokaz, da ste soseda pred odstranjevanjem vej o tem obvestili. Tak dopis vam lahko strokovno pripravi tudi naša odvetniška pisarna, ki bo vanj navedla tudi vse pravne ukrepe, do katerih bo prišlo, če sosed ne bo ustrezno ukrepal. Dejstvo je, da marsikdo dopise pravnika jemlje veliko resneje, kot če dopis napiše sosed, zato je v takšnih primerih priporočljivo kontaktirati odvetniško pisarno.
Tožba zaradi motenja posesti, ker je nekdo večkrat parkiral na vaši parceli
Naša odvetniška pisarna se je ukvarjala tudi z več primeri parkiranja na tuji parceli. Zgodilo se je recimo, da je nekdo leta in leta parkiral na parceli soseda, čeprav za to ni imel dovoljenja. Gre za evidentno motenje posesti, kar je smiselno najprej poskušati rešiti po izvensodni poti. Naši pravni strokovnjaki, ki se dobro poznajo na stvarno pravo, so vam pri tem lahko v veliko pomoč. Podobno velja tudi v primeru, ko nekdo vozi ali hodi čez vašo parcelo, ne da bi imel služnostno pravico za to, ali pa na vašo parcelo pripelje drva, hlode ali kaj drugega, kar ovira dostop do vaše hiše ali vas le moti, ker za to niste dali nobenega dovoljenja. Nikakor vam ne priporočamo, da našteto skušate sami odstraniti, ampak se pred tem skušajte mirno pogovoriti, nato pa poiščite pomoč pravnika, ki vam bo znal najbolje svetovati, kako preprečiti nadaljnje motenje posesti in različne zaplete, ki lahko nastanejo zaradi tega.
Tožba zaradi motenja posesti zaradi sporov med najemniki in lastniki nepremičnine
Za motenje posesti pa gre tudi v primeru, ko lastnik nepremičnine samovoljno vstopa vanjo, čeprav jo je oddal najemniku ter mu s tem prepustil posest nad njo. Pogosti so tudi primeri, ko lastnik stanovanja zamenja ključavnico na vratih in tako najemniku prepreči vstop vanj, odklopi elektriko ali kako drugače nagaja najemniku. V vseh naštetih primerih gre za motenje posesti, zato lahko najemnik zaprosi za sodno varstvo, pri čemer vam lahko svetuje tudi naša odvetniška pisarna. Predvsem pa vam svetujemo, da v primeru, ko lastnik nepremičnine moti vašo posest, čim prej kontaktirate odvetnika, ki vam bo svetoval o nadaljnjih postopkih. Pomembno je, da ukrepate čim hitreje, saj so roki za sodno varstvo v primeru motenja posesti razmeroma kratki.
Kako motenje posesti definira stvarno pravo?
Posest je v skladu s 24. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) dejanska oblast nad stvarjo. Tako ima lastnik nepremičnine posest nad njo, če to nepremičnino odda v najem, pa posest nad njo dobi najemnik. Motenje posesti je kakršno koli omejevanje posestnika oziroma motenje njegove mirne posesti. V praksi gre torej predvsem za spore med lastniki sosednjih ali bližnjih zemljišč oziroma spore med lastnik nepremičnin in najemniki.
Kako poteka tožba zaradi motenja posesti in kaj vse potrebujemo za tožbo?
V primeru tožbe zaradi motenja posesti je pristojno okrajno sodišče, pri katerem dana posest oziroma nepremičnina leži. K tožbi, ki jo želimo vložiti, moramo priložiti tudi dokazno gradivo in vse listine, ki dokazujejo in utemeljujejo upravičenost tožbe. Nujna sta tudi opis stanja posesti pred motenjem oziroma odvzemom posesti in po tem, ter seveda podkrepitev z dokaznim materialom, predvsem s fotografijami ali drugim fizičnim dokazom, izjavami prič in drugo. Pomembno je, da se tožeča stranka opremi s čim podrobnejšimi podatki o motenju posesti, kot so: datum in ura, kraj nastalega dogodka, vse potankosti o samem dogodku, o storilcu oziroma kršitelju, imena in naslovi prič in drugo.
Zakaj je v tožbo zaradi motenja posesti smiselno vključiti odvetnika?
Kot pri vseh pravnih in pravdnih postopkih nas večina nima dovolj znanja in izkušenj, ki so nujno potrebni za ustrezno argumentacijo in zagovor naših pravic v primeru kratenja in motenja posesti. Ravno tako je zaradi izjemno kratkega roka tožbe v primeru motenja posesti priporočljivo, da takoj, ko do samega dejanja pride, poiščete pomoč odvetnika. Ta vam razloži situacijo, poda vse potrebne informacije in ponudi svetovanje glede motenja posesti, vam predstavi možne načine uveljavljanja pravnega varstva in potek sodnega postopka oziroma tožbe zaradi motenja posesti. Vzemite svoje pravice v svoje roke in nam dovolite, da vam pri tem pomagamo. Naša odvetniška pisarna se pogosto srečuje s primeri motenja posesti. Če sosed prestavlja mejne označbe tako, da meja poteka v vašo škodo, to ni le naganjanje, ampak gre pravno gledano pri tem za motenje posesti. Prav tako gre za motenje posesti v primeru, če nekdo na skupni hodnik pred vašim stanovanjem postavi hladilnik ali omaro ter tako ovira dostop do vaše nepremičnine. V takšnih primerih je najbolje najprej skušati rešiti spor po mirni poti, v primeru, da to ne gre, pa čim prej kontaktirati odvetnika, ki vam bo svetoval glede nadaljnjih postopkov. Naša odvetniška pisarna vam lahko pomaga, saj so naše tožbe zaradi motenja posesti zelo učinkovite.
