“Sporazumna odpoved” se nanaša na situacijo, ko se obe strani v pogodbenem razmerju dogovorita, da bosta prekinili to razmerje. To je običajno povezano z delovnimi razmerji, kjer lahko delavec in delodajalec skleneta sporazum o prenehanju delovnega razmerja brez potrebe po odpovednem roku ali drugih pravnih postopkih.
Sporazumna odpoved se običajno doseže prek pogovorov in dogovora o pogojih, kot so morebitna odpravnina, datum prenehanja delovnega razmerja in druge podrobnosti. V takem primeru se obe strani strinjata, da je za obe najboljša rešitev prenehanje pogodbe.
Kazalo
Kaj je sporazumna odpoved?
Sporazumna odpoved je eden izmed najučinkovitejših in najboljših načinov prenehanja sodelovanja med delavcem in delodajalcem. Gre za odpoved pogodbe v skladu s sporazumom s katerim se strinjata tako delavec kot tudi delodajalec. Sporazumna odpoved pa seveda prinaša tudi številna vprašanja, ki si jih delavec zastavi ob samem postopku.
Sporazumno odpoved Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje kot enega izmed možnih načinov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Sporazumna odpoved je možna ne glede na to, ali je delavec zaposlen za nedoločen ali določen čas. Če je delavec zaposlen za določen čas, je sporazumna odpoved možna samo pred iztekom same pogodbe o zaposlitvi. To obliko odpovedi lahko predlaga tako delavec kot tudi delodajalec, oba pa se morata z njo strinjati.
Sporazumna odpoved se izvede tako, da obe pogodbeni stranki podpišeta sporazum, na podlagi katerega se zaključi pogodba o zaposlitvi. Gre za klasično obliko pogodbe, za katero morajo biti izpolnjene vse predpostavke za veljavnost in sklepanje takšne oblike sporazuma. Eden izmed bistvenih pogojev je soglasje med pogodbenimi strankami. Če tega ni, sporazumna odpoved ni možna. Za veljavnost sporazumne odpovedi je bistveno, da obe stranki takšen sporazum podpišeta ter se strinjata s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz sporazuma. V nasprotnem primeru ne pride do prenehanja delovnega razmerja. Če sporazuma odpoved ni možna, lahko zavrnjena stranka enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi.
Na kakšen način mora biti sklenjena sporazumna odpoved?
Bistveno je, da je sporazumna odpoved pripravljena v pisni obliki. V nasprotnem primeru takšna odpoved ni veljavna. Vsebovati mora tudi zakonska določila in opozorila o posledicah, ki nastanejo zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, in pravice, ki izhajajo iz prejemkov oziroma nadomestila za brezposelnost. V primeru sporazumne odpovedi delavec ob prenehanju delovnega razmerja nima pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost. Prav tako mu ne pripada niti odpravnina.
Kakšen je odpovedni rok v primeru sporazumne odpovedi?
Sporazumna odpoved narekuje, da je odpovedni rok zavezujoč za obe strani. Odpovedni rok lahko pogodbeni stranki v skladu z dogovorom tudi skrajšata. To določilo je lahko vključeno v sam sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sporazumna odpoved pa narekuje tudi, da je treba urediti ostale pravice, ki so vezane na trajanje pogodbe o zaposlitvi. Med ostale pravice štejemo ureditev sorazmernega dela dopusta ter sorazmernega deleža regresa za letni dopust. Možen je tudi ločen sporazum, ki se nanaša samo na ureditev vračila regresa, če ga je delavec že prejel v celoti.
Kaj se zgodi v primeru, ko sporazumna odpoved ni možna, in kakšne so posledice podpisa sporazumne odpovedi?
Če sporazumna odpoved ni možna, ker ena izmed strank ne želi podpisati sporazuma, velja, da se delovno razmerje ne preneha. Omeniti pa je treba, da lahko stranka, ki je predlagala sporazumno odpoved, enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi.
Ob podpisu sporazumne odpovedi delovno razmerje preneha skladno z določili iz sporazuma.
Na kaj je treba biti pozoren pred podpisom sporazumne odpovedi?
Sporazumna odpoved je smiselna samo v primeru, ko se oba, tako delodajalec kot tudi delavec, z njo strinjata. Inšpektorat za delo vse delavce opozarja, naj sporazumne odpovedi ne podpisujejo, če si tega resnično ne želijo. To se nanaša predvsem na dejstvo, da v primeru sporazumne odpovedi delavec nima pravice do denarnega nadomestila za brezposelne, prav tako pa mu ne pripada niti odpravnina. Izjema je le takrat, ko gre delavec v pokoj. Inšpektorat opozarja tudi na podpisovanje praznih listov papirja, ki jih lahko delodajalec kasneje uporabi v svoj prid in proti volji delavca. V omenjenem primeru lahko delavec zahteva sodno obravnavo.
Sporazumna odpoved pomeni, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama. To pomeni, da se s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi strinjata tako delavec kot tudi delodajalec. Iz napisanega izhaja, da gre za pravo voljo obeh strank. Sporazumna odpoved je veljavna samo, če ni dosežena na silo, z grožnjo ali s prevaro. Poleg tega ne sme biti sklenjena v zmoti oziroma mora biti prosta vseh napak volje.
Poleg tega mora biti sporazumna odpoved nujno zapisana v pisni obliki. Delavec lahko veljavnost sporazumne odpovedi izpodbija izključno na pristojnem sodišču. Omeniti je treba še, da gre v primeru, če je delavec v času trajanja delovnega razmerja odjavljen iz zavarovanja, za zaposlitev na črno, nadzor nad tem pa izvaja Finančna uprava Republike Slovenije. Če delavec posumi, da je delodajalec njegov podpis uporabil brez dovoljenja oziroma je slednjega celo ponaredil, gre za kaznivo dejanje s strani delodajalca, ki ga obravnava policija.
Vsem delavcem, ki niso prepričani o veljavnosti sporazumne odpovedi ali pa imajo občutek, da jih delodajalec sili v podpis sporazuma, svetujemo, naj nemudoma poiščejo pomoč strokovnjaka. Pomoč naj poiščejo tudi, če želijo preveriti ustreznost napisanega v sporazumu in zaščititi svoje pravice. Pred podpisom sporazumne odpovedi naj se vsak delavec dobro prepriča o veljavnosti sporazumne odpovedi in si zagotovi, da ne bo oškodovan na kakršenkoli način.
