Prijava terjatev v stečaju podjetja je postopek, pri katerem upniki, ki imajo neporavnane dolgove do podjetja, ki je šlo v stečaj, uradno obvestijo stečajnega upravitelja o svojih terjatvah. Ta postopek omogoča upnikom, da sodelujejo v postopku razdelitve preostalega premoženja podjetja med upnike in da poskusijo pridobiti poplačilo svojih dolgov v okviru stečajnega postopka. Ko pravne osebe več niso sposobne poplačevati svojih obveznosti, gredo po navadi v stečaj. Stečaj je tesno povezan z besedo insolventnost, ki kaže na položaj podjetja, ki dalj časa ni sposobno poravnati svojih obveznosti. V praksi to pomeni, da podjetje že vsaj dva meseca ni plačalo terjatev svojim upnikom, ti pa imajo pravico, da zapadle terjatve prijavijo in tako predlagajo stečaj podjetja.
Kazalo
Kaj vse mora vsebovati prijava terjatev v stečaju podjetja?
Na podlagi zakona (ZFPPIPP – Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju) mora prijava terjatev v stečaju podjetja nujno vsebovati znesek glavnice dolga, kapitaliziran znesek obresti, ki so bile obračunane za obdobje od zapadlosti terjatev do dneva začetka stečaja, zahtevek za prednostno plačilo terjatev (če upnik nosi pravice za prednostne terjatve) ter vsa dokazila o nastalih terjatvah (računi, fakture, dobavnice) in opis okoliščin, s katerimi je terjatev povezana. Poleg tega mora prijava terjatev v stečaju podjetja vsebovati tudi opis dejstev, na podlagi katerih je moč ugotoviti utemeljenost zahtevka za plačilo terjatev.
Kdaj je smiselno, da gre podjetje v stečaj?
Za podjetje in njegove upnike je najbolje, da gre podjetje v stečaj takoj, ko ugotovi, da ni več sposobno plačevati svojih obveznosti in da na računu nima dovolj denarja za poplačilo upnikov. V stečaj ni smiselno iti, če obstaja velika verjetnost, da si bo podjetje v kratkem času finančno opomoglo. V tem primeru je veliko bolje, da se podjetje odloči za prisilno poravnavo in tako še naprej opravlja svojo dejavnost ter posluje. Slednja lastnost predstavlja tudi glavno razliko med stečajem in prisilno poravnavo.
Kdo predlaga stečaj podjetja?
Najbolje je, da stečaj podjetja predlaga poslovodja oziroma direktor podjetja in to čim prej, ko ugotovi, da podjetje več ne plačuje svojih obveznosti zaradi manka sredstev. Če direktor kljub temu še vedno ne predlaga stečaja podjetja, lahko za nastalo škodo upnikom tudi sam odškodninsko odgovarja. Če predloga za stečaj ne vloži direktor, lahko to naredi tudi katerikoli izmed upnikov, predlog za stečaj pa odda na davčni urad.
Kaj morajo pri stečaju podjetja vedeti upniki, če želijo, da so njihove terjatve poplačane?
Ko upniki ugotovijo, da dolžnik ne plačuje terjatev, je najbolje, da na Ajpesu spremljajo, ali je bilo podjetje predlagano za stečaj. Po objavi sklepa imajo upniki tri mesece časa za prijavo terjatev v stečaju podjetja. Ključno je, da se upniki roka držijo, saj po preteku roka več nimajo pravice do poplačila terjatev.
Med postopkom stečaja mora stečajni upravitelj narediti seznam vseh terjatev. Če upnik ugotovi, da njegovih terjatev ni na seznamu, lahko s tožbo doseže, da se njegove terjatve uvrstijo na seznam.
Kaj se zgodi v primeru, ko dolžnik nima dovolj premoženja za poplačilo upnikov?
Če podjetje nima dovolj sredstev za plačilo vseh svojih obveznosti, upniki niso poplačani v celoti ali pa sploh niso poplačani. Tedaj se stečaj zaključi brez poplačila upnikov. V nasprotnem primeru pa stečajni postopek traja vse do tedaj, ko ni razdeljena celotna stečajna masa.
Kaj se zgodi v primeru, ko upnik zamudi s prijavo terjatve v stečaju podjetja?
Če upnik zamudi s prijavo terjatev v stečaju podjetja oziroma svojih terjatev sploh ne prijavi, sledijo pravne posledice. Pravne posledice so odvisne od vrste stečajnega postopka. Če gre v stečaj pravna oseba in upnik zamudi rok za prijavo terjatev v stečaju podjetja, nima več pravice do poplačila svojih terjatev, saj razmerje med njim kot upnikom in podjetjem kot dolžnikom preneha veljati. Kljub temu, da upnik prijavo terjatev pošlje naknadno, takšno prijavo sodišče zavrže kot neveljavno. Omenjeno pa ne velja, če gre za osebni stečaj (torej stečaj fizične osebe). V tem primeru lahko upnik dolgove dolžnika prijavi tudi po preteku trimesečnega roka. Da bi se upniki izognili morebitnim nevšečnostim glede neplačila, jim svetujemo, da na Ajpesovi strani redno spremljajo, kaj se dogaja z njihovimi dolžniki.
Kakšna pa je razlika med navadnimi in prednostnimi terjatvami?
Večina upnikov, ki prijavi terjatve v stečaju podjetja ali v osebnem stečaju, ima navadne terjatve. Navadne terjatve so običajno fakture, ki jih dolžnik ni poravnal dalj časa. Za navadne terjatve velja, da jih mora upnik v roku treh mesecev prijaviti, saj drugače propadejo.
Na drugi strani pa prednostne terjatve prinesejo pravico upnikom, da se ti iz stečajne mase poplačajo pred ostalimi terjatvami. Tudi v tem primeru se je treba držati trimesečnega roka za prijavo terjatev. Med prednostne terjatve štejemo plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka stečaja, razne odškodnine za poškodbe (poškodbe pri delu, poklicne bolezni …), neizplačane odpravnine, nadomestila za izrabljen letni dopust, terjatve, ki izhajajo iz kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite in terjatve, ki so podobne narave kot omenjene. Med prednostne terjatve štejemo tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred postopkom stečaja.
Če govorimo o osebnem stečaju, med prednostne terjatve štejemo tudi neplačane preživnine, odškodnine za škodo, ki je opredeljena kot zmanjšanje življenjske aktivnosti ali zmanjšanje zmožnosti za delo, ter odškodnine, ki se nanašajo na izgubljeno preživnino zaradi smrti plačevalca preživnine.
Kako so definirane izločitvene pravice?
Izločitvene pravice upniki prijavijo, ko se njihovo premoženje vključi v stečajno maso stečajnega dolžnika. Če ste na primer od podjetja, ki je v stečaju, kupili nepremičnino in še niste uredili vpisa v zemljiško knjigo, obstaja velika verjetnost, da je kot lastnik še vedno vpisano podjetje, ki je v stečaju. V tem primeru se ta nepremičnina vključi v stečajno maso in je treba koristiti izključitvene pravice. Da bi preverili, kdo je lastnik nepremičnine, je treba pogledati v zemljiško knjigo.
Če potrebujete nasvet za prijavo terjatev v stečaju podjetja, nas nemudoma kontaktirajte. Naši pravniki imajo ogromno izkušenj s postopki osebnega stečaja in stečaja pravnih oseb, zato vam bodo svetovali in vas vodili skozi celoten postopek ter vam pomagali, da bodo vaše terjatve v celoti poplačane.
