Pogodba o zaposlitvi za določen čas omogoča večjo fleksibilnost glede delovnega razmerja, zato je vse bolj priljubljena oblika zaposlovanja. Naš dober odvetnik za delovno pravo vam lahko sestavi pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Poleg večje fleksibilnosti pa pogodba o zaposlitvi za določen čas določa tudi manj obveznosti delodajalca do zaposlenega. Kljub temu je treba omeniti, da se pogodba za določen čas takoj po prenehanju veljave spremeni v pogodbo za nedoločen čas, če delavec še vedno opravlja svoje delo.
Kazalo
V katerih primerih je smiselno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas?
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se sklene, če je že sama narava dela omejena s časom (npr. razni projekti) ali če gre za začasno nadomeščanje manjkajočega delavca. Zaposleni in delodajalec jo lahko skleneta tudi v primeru začasnega povečanja obsega dela ali če gre za zaposlitev tujega državljana, ki ima delovno dovoljenje le za določeno časovno obdobje (razen če gre za primer osebnega delovnega dovoljenja). Pogodba o zaposlitvi za določen čas je smiselna, če gre za zaposlovanje poslovodne osebe oziroma vodilnega kadra ali za opravljanje sezonskega dela. V grobem lahko zaključimo, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas specificirana predvsem na podlagi obdobja, v katerem bo delavec svoje delo opravljal.
Za koliko časa se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas?
Pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko traja največ dve leti. V omenjenem obdobju lahko delodajalec in delavec skleneta tudi več pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas (tako lahko delavec na primer podpiše le eno pogodbo za obdobje dveh let ali pa štiri pogodbe, vsako po pol leta).
Na podlagi pravila lahko zaključimo, da mora delodajalec po izteku obdobja dveh let z delavcem nujno skleniti pogodbo za nedoločen čas, če ga želi še naprej obdržati. Omeniti je treba tudi, da delodajalcu zakon ne dopušča, da po izteku obdobja dveh let pogodbe o zaposlitvi za določen čas na tem delovnem mestu zaposli drugega delavca za nedoločen čas.
Omenjena omejitev seveda ne velja, če je delavec le nadomeščal drugega delavca za določeno obdobje, če gre za osebo, ki nima slovenskega državljanstva in je imela delovno dovoljenje le za določen čas, če gre za prokurista ali poslovodno osebo, če gre za vodilnega delavca ali če gre za izvoljene funkcionarje z omejenim mandatom.
Izjema pri trajanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas je lahko projektno delo, če traja več kot dve leti. Enako velja tudi, če gre za delavce, ki so zaposleni prek raznih agencij.
Kaj se zgodi, ko pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati?
Po preteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne velja, da je delavec avtomatsko odpuščen. Delavec in delodajalec se po navadi že vnaprej (torej pred iztekom same pogodbe) dogovorita, kaj in kako bosta postopala po izteku. Če se delodajalec tako odloči, lahko delavcu pogodbo spremeni v pogodbo za nedoločen čas in ga obdrži na delovnem mestu, v nasprotnem primeru pa ima delavec navadno dovolj časa, da si poišče novo zaposlitev. Kljub temu da delodajalec delavca ni dolžan obvestiti, ali mu bo pogodbo podaljšal ali ne, pa velja dobra poslovna praksa, da se o omenjenem delavca predhodno obvesti in mu tako omogoči dovolj časa za pripravo ali iskanje službe.
V določenih primerih lahko delavcu po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas pripada tudi odpravnina. Gre za izplačilo posebne oblike odpravnine, ki se izplača tistim delavcem, ki so pogodbo za določen čas podpisali po 12. 4. 2013, saj je takrat začel veljati prenovljen zakon ZGD-1. Delavcu odpravnina po izteku pogodbe ne pripada, če je le nadomeščal začasno odsotnega delavca, če je opravljal sezonsko delo ali če je opravljal javna dela, katerih namen je bila vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Kakšna je osnova za odmero odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas?
Osnova za odmero omenjene odpravnine je povprečna mesečna plača delavca, zaposlenega za polni delovni čas, in sicer iz zadnjih treh mesecev (oziroma iz obdobja pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas). V primeru, ko je pogodba o zaposlitvi za določen čas veljala manj kot eno leto, znaša odpravnina petino omenjene osnove.
Kaj pa v primeru, če delodajalec ne izplača odpravnine pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas?
Če sta delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki ni sklenjena na podlagi zakonske osnove, ali pa delavec kljub izteku pogodbe še naprej opravlja svoje delo, velja, da je ta zaposlen za nedoločen čas. V primeru, ko delodajalec po izteku pogodbe ne plača odpravnine, delavec na to najprej opozori delodajalca. Če opozorilo ne zadostuje, lahko delavec odpravnino izterja po sodni poti. Izvršba za izplačilo odpravnine se vloži na podlagi verodostojne listine in plačilnih listin.
Višina odpravnine je odvisna od višine plače, ki jo ima delavec, in od časa, za katerega je bila sklenjena pogodba. Do odpravnine ni upravičen delavec, ki se mu je po izteku pogodbe slednja preoblikovala v pogodbo za nedoločen čas.
Kdaj govorimo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas?
O odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas zakonsko govorimo takrat, ko se pogodba prekine pred rokom, ki je bil prvotno določen. Odpoved delovnega razmerja je lahko s strani delodajalca ali pa delavca. Odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas s strani delavca poteka na enak način, kot če bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Delavec lahko pogodbo za nedoločen čas odpove kadarkoli in iz kateregakoli razloga, ki ga mu ni treba posebej pojasnjevati, ob tem mora upoštevati le odpovedni rok. Odpovednega roka delavcu ni treba upoštevati, če govorimo o izredni odpovedi, ki je jasno definirana v zakonu. Odpoved pogodbe za določen čas se ne nanaša na čas po izteku pogodbe, ampak na prekinitev delovnega razmerja pred iztekom pogodbe.
Kaj vse mora vsebovati objava oglasa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas?
Objava oglasa s strani delodajalca mora nujno vsebovati opis delovnih pogojev za opravljanje dela in rok za prijavo. Rok za prijavo po zakonu ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Poleg omenjenih elementov mora oglas vsebovati tudi podatek, ali gre za zaposlitev za določen ali nedoločen čas. Ob tem pa je treba omeniti, da delodajalcu ni treba navesti razloga, zakaj zaposlitev ponuja le za določen čas. Seveda lahko delodajalec razlog navede, pri določenih oglasih pa se lahko že iz opisa narave dela sklepa, da gre za zaposlitev za določen čas (npr. projektno delo, nadomeščanje odsotnega delavca in podobno).
