PISNA OPOROKA PRED PRIČAMI
Oporočni način dedovanja je v primerjavi s sodnim, zakonsko določenim načinom dedovanja, edini način, pri katerem lahko uveljavimo svojo voljo in se tako sami izrečemo o tem, kako in komu želimo predati lastno premoženje po svoji smrti. Kako mora biti izvedena pisna oporoka pred pričami, da je ne bo možno izpodbijati vam bomo opisali v našem odvetniškem članku.
Kazalo
Kdaj je pisna oporoka pred pričami veljavna?
Da je pisna oporoka pred pričami veljavna, je treba slediti pravilom dednopravne zakonodaje, in sicer:
- oporočitelj mora biti v času sestave oporoke pred pričami oporočno sposoben, kar pomeni, da je sposoben razumnega in razsodnega ravnanja,
- oporočitelj mora znati pisati in razumeti jezik, v katerem je oporoka napisana,
- oporočitelj mora biti starejši od 15 let,
- izjava oporočitelja mora biti izključno lastna, resnična in ustrezno izjavljena,
- vsebina oporoke mora biti mogoča, določljiva in moralno oziroma zakonsko nesporna.
Pravila ki veljajo za pisno oporoko pred pričami
Za pisno oporoko pred pričami velja pravilo, da ni pomembno, kdo napiše oporoko in na kakšen način je ta napisana (lahko je tudi natipkana, napisana s tujo roko), pomembno pa je, da mora biti takšna oporoka lastnoročno podpisana tako s strani oporočitelja kot s strani dveh prič.
V kakšnih situacijah je primerna pisna oporoka pred pričami?
Tovrstna oporoka se običajno izvede takrat, kadar oporočitelj ni zmožen ali sposoben sam lastnoročno napisati oporoke, v primerih, ko gre za kompleksno premoženje ter zapletene odnose med sorodniki oziroma dediči.
Kdo sestavi pisno oporoko pred pričami in kakšni so nadaljnji koraki?
Običajno pisno oporoko pred pričami oziroma njeno vsebino pripravi sorodnik oporočitelja ali njegov pravni strokovnjak oziroma odvetnik. Zapustnik tej osebi izjavi svojo voljo, ta se nato zapiše, oporočitelj izjavo lastnoročno podpiše ob istočasni prisotnosti obeh prič. Ravno tako se morata lastnoročno na izjavo podpisati obe prisotni priči.
Kdo so lahko priče pisne oporoke pred pričami?
V primeru oporoke pred pričami za pričo veljajo naslednja pravila:
- priča ne sme biti ožji sorodnik, kot so njegovi potomci, posvojenci, starši, posvojitelji, tete, strici ter njihovi zakonci, ravno tako pa priča ne sme biti zakonec oporočitelja,
- priča mora biti pismena in razumeti jezik, v katerem je oporoka napisana,
- biti mora polnoletna in
- poslovno sposobna.
Kakšne oblike oporočnega dedovanja poznamo?
V Sloveniji so možne naslednje oblike oporočnega dedovanja:
- lastnoročna oporoka,
- oporoka, pisana pred pričami,
- sodna oporoka,
- oporoka v obliki notarskega zapisa,
- mednarodna oporoka,
- oporoka, sestavljena v tujini,
- oporoka, sestavljena na slovenski ladji,
- oporoka, sestavljena med izrednim in vojnim stanjem.
Za vsakega oporočitelja (osebo, ki se odloči za sestavo oporoke), ki se sooča s to izjemno pogumno, nevsakdanjo in čustveno situacijo, je vsekakor zelo pomembno, da pridobi vse potrebne informacije o tem, kako sestaviti oporoko, da bo ta veljavna in bo njegova poslednja volja uslišana.
Čeravno gre za izjavo lastne volje, obstajajo zakonitosti glede tega, na kakšen način in do kolikšne mere lahko to uporabimo, predvsem pa je pomembno, kako je oporoka sestavljena, kaj naj ta vsebuje, kdaj morajo biti prisotne priče in kako nikakor ne gre izpustiti nujnih dedičev, da bo sestava oporoke pravilna, veljavna in upoštevana.
Če se vam poraja še kakšno vprašanje, vezano na dedovanje oziroma natančneje na pisno oporoko pred pričami, vam bomo v naši odvetniški pisarni nanj rade volje odgovorili.
