Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca mora biti pripravljena v pisni obliki ter osebno vročena delodajalcu ali poslana po pošti.
Kazalo
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI S STRANI DELAVCA
Večina nas več kot tretjino svojega življenja preživi v vlogi zaposlenega. Seveda so oblike zaposlitve različne in se v času aktivnega zaposlitvenega obdobja spreminjajo, kar pomeni, da se spremenijo tudi delodajalci.
Ob vsaki zaposlitvi se sklene pogodba o zaposlitvi, tj. pogodba med delavcem in delodajalcem, ki jo je treba ob razhodu prekiniti oziroma odpovedati.
Razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je mnogo in se od primera do primera razlikujejo. Ne glede na razlog menjave delodajalca in odpovedi, pa obstajajo zakonodaja, regulacija ter pravila, ki urejajo tovrstno področje in ščitijo tako delavca kot delodajalca.
Da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca zakonita, je treba upoštevati pravila, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Zamenjava delodajalca je nekaj povsem običajnega, saj se celo verjame, da je menjava službe vsakih sedem let nujna ali vsaj priporočljiva za napredek in osebni razvoj posameznika.
Ko se zaposleni odloči za prekinitev delovnega razmerja, se pogosto zanima, kako pravilno sestaviti in oddati odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Pomembno je vedeti, kako je z odpovednim rokom ter ali delavcu, ki sam odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, pripadajo odpravnina in nadomestilo za brezposelnost ter druge pravice.
Za takšno pisno odpoved ni posebnih zahtev glede oblike, vendar je priporočljivo ohraniti formalen zapis z vsemi ključnimi podatki, kot so:
- podatki delodajalca,
- vaši podatki,
- obvestilo o odpovedi delovnega razmerja (tu niste dolžni podajati razloga, če ne želite, navedite pa, s katerim datumom dajete odpoved),
- datum odpovedi ter lastnoročni podpis.
Pri redni odpovedi delovnega razmerja lahko delavec enostransko prekine pogodbo, ne glede na to, ali je zaposlen za določen ali nedoločen čas. Ključno je, da delodajalca pravočasno obvesti o svoji nameri in upošteva odpovedni rok.
Odpovedni rok je pomembna dilema, s katero se delavec sooča ob prekinitvi delovnega razmerja. Pomembno je razumeti, da odpovedni rok predstavlja čas, ko delavec zaključi svoje delo in ga preda drugim. V večini primerov to pomeni, da delavec dokonča morebitne projekte ali druge naloge delodajalca ter novega delavca uvede na svoje delovno mesto. Seveda se lahko z delodajalcem sporazumeta o drugačnih dogovorih glede prekinitve delovnega razmerja, ki vplivajo na odpovedni rok.
Sicer pa je odpovedni rok naveden v pogodbi o zaposlitvi in ga je treba spoštovati, razen v izjemnih primerih oziroma po predhodnem dogovoru z delodajalcem.
Kar se tiče odpravnine, mora delavec, ki redno odpoveduje delovno razmerje, vedeti, da mu odpravnina in ravno tako nadomestilo za brezposelnost ne pripadata.
V primeru, da se pojavijo kakršnekoli nejasnosti, dvomi ali težave v zvezi z vašo odpovedjo, vam svetujemo, da se obrnete na nas.
Kateri so najpogostejši razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca?
Kot že rečeno, je razlogov več, a iz prakse lahko povzamemo, da so v zadnjem obdobju med glavnimi razlogi slabo ali celo nevzdržno delovno okolje ter medsebojni odnosi znotraj podjetja in med zaposlenimi. Sledijo si:
- pomanjkanje priznanja, vrednosti in spoštovanja zaposlenega,
- pomanjkanje možnosti za napredovanje,
- prenizka plača ali neredna izplačila,
- kršitve delodajalca v smislu nezagotavljanja ustreznih pogojev dela,
- osebni razlogi.
Poznamo dve obliki odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, in sicer redno odpoved pogodbe ter izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kdaj pride do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca?
Ko želi delavec prekiniti delovno razmerje brez razloga, ne glede na čas prekinitve, govorimo o redni odpovedi. V tem primeru se mora delavec informirati o morebitnih pogodbenih obveznostih in dolžnostih ter se držati odpovednega roka. Ravno tako je priporočljivo, da se pred samim dejanjem s svojim delodajalcem pogovori in mu osebno pove o svoji nameri. Pomemben je tudi podatek, da v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec ni upravičen do odpravnine in nadomestila za brezposelnost.
Kako je definirana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca?
V izjemnih primerih in ob posebnih pogojih, o katerih bomo spregovorili v nadaljevanju, lahko zaradi kršitev s strani delodajalca delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ob tovrstni prekinitvi pogodbe delovno razmerje preneha veljati takoj, delavec pa se lahko prijavi na zavod za zaposlovanje in prejme denarno nadomestilo.
Pod kakšnimi pogoji je možna izredna odpoved delovnega razmerja?
Zakonodaja, ki obravnava tovrstno odpoved, je zakonsko določena, in sicer v skladu s 1. odstavkom 111. člena ZDR-1.
Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi izredno odpove v primerih, ko delodajalec:
- delavcu ni zagotovil dela in mu zato tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače vsaj dva meseca zapored;
- kljub zagotovitvi dela delavcu ni izplačal plače dva meseca zapored;
- je delavcu izplačal plačo, vendar je bilo izplačilo prenizko oziroma ni bilo v skladu s pogodbo;
- dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku;
- za delavca ni plačeval prispevkov za socialno varnost vsaj tri mesece zapored ali trikrat v obdobju šestih mesecev;
- zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja dela delavcu ni priskrbel in omogočil dela za dlje kot 30 dni in mu ravno tako ni izplačal plače v tem obdobju;
- ni zagotavljal zdravja in varnosti delavca med delom;
- delavcu ni zagotovil enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1;
- ni zagotovil varstva pred spolnim, verskim ali drugimi oblikami nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu v skladu s 47. členom ZDR-1.
Na kaj naj bomo pozorni pri odločitvi o odpovedi delovnega razmerja?
Zakon določa, da je odpoved o delovnem razmerju treba podati v pisni obliki. Kadar je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca redna, je treba upoštevati rok odpovedi. Ker sta tovrstna odločitev in dejanje običajno tudi čustvene narave in precej stresna za delavca, je pomembno, da si vzamemo dovolj časa ter k reševanju situacije pristopimo strpno, razumno in odločno, pri tem pa ostanemo profesionalni.
Kako pravilno sestavimo odpoved o delovnem razmerju?
Odpoved pogodbe o delovnem razmerju je formalni zapis, ki ga je treba pripraviti v pisni obliki.
Določena oblika in struktura nista obvezni, vendar naj odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca vsebuje sledeče:
- lastne podatke in podatke delodajalca v glavi dokumenta,
- naziv zadeve, torej »Odpoved pogodbe o zaposlitvi«,
- uvodni stavek, ki se začne s »Spodaj podpisani …«,
- izjavo, v kateri navedemo namen, torej »odpoved delovnega razmerja«,
- datum sklenitve pogodbe,
- obrazložitev razloga za odpoved (ni obvezno),
- zahvalo in lastnoročni podpis na koncu dokumenta.
Kaj so najpogostejši izzivi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca?
V primeru redne odpovedi delovnega razmerja se zna zgoditi, da delavec ni pripravljen ostati v podjetju do konca odpovednega roka, zato je izjemnega pomena, da se z delodajalcem odkrito pogovori o možnostih in rešitvah. Pojavi se tudi dilema glede dopusta, izplačila regresa ter nadur in podobno.
V primeru delavčeve izredne odpovedi delovnega razmerja pa so relativno pogosti očitki, nerazumevanje in zapleti s strani delodajalca, ki delavca postavi v osamljen in negotov položaj.
Kdaj se je smiselno pred odpovedjo delovnega razmerja posvetovati s pravnikom ali odvetnikom?
Kadarkoli niste prepričani o svoji odločitvi ter potrebujete pravni nasvet in informacije o zakonodaji, ki ureja delovna razmerja, je obisk strokovnjaka na tem področju izjemno priporočljiv. Ravno tako je pomoč odvetnika smiselna takrat, ko se kljub trdni odločitvi zaplete po prvem pogovoru z delodajalcem ter se pojavijo nejasnosti in dvomi (predvsem o koriščenju dopusta, odpovednem roku, izplačilu regresa, nadurah in podobno). Predvsem pa bo pomoč odvetnika potrebna, če ne celo nujna, če naletite na neodobravanje, šikaniranje, nepravilnosti ali grožnje s strani delodajalca. Poskrbite, da vaša odpoved delovnega razmerja ne bo neprijetna in stresna. Obiščite našega odvetnika z delovno pravo in z veseljem vam bomo pomagali!
