Dedovanje po starših se nanaša na postopek prenosa premoženja in premoženjskih pravic od preminulih staršev na njihove dediče po njihovi smrti. To premoženje lahko vključuje nepremičnine, premičnine, denar, vrednostne papirje, dolgove in druge premoženjske vrednosti. Prvi dedni red po Zakonu o dedovanju zajema dedovanje po starših. Bližnji dedni red izključuje bolj oddaljeni dedni red. Dedovanje po starših lahko nastopi na dva načina – po zakonu ali oporoki. Če zapustnik ni naredil oporoke, se deduje na podlagi zakona. Oporoka pa zapustniku omogoča, da odstopi od zakonitega dednega reda. Za veljavnost dedovanja po oporoki je treba izpolniti določene pogoje.
Kazalo
DEDOVANJE PO STARŠIH je lahko na podlagi zakona oziroma oporoke
Postopek dedovanja po starših se začne tako, da sodišče vse potomce pokojnega starša/staršev in morebitne druge dediče povabi na zapuščinsko razpravo. Na zapuščinski razpravi se ugotavlja premoženje staršev, ki spada v dediščino, ter razdelitev dednih deležev na premoženju zapuščine.
Dedovanje po starših na podlagi zakona
V kolikor zapustnik oporoke ni napravil, nastopi dedovanje na podlagi zakona. Potomci dedujejo po starših na podlagi zakona v prvem dednem redu. Gre za nujne dediče, ki jim pripada nujni delež, potomci pa po starših na podlagi zakona dedujejo po enakih delih.
Dedovanje po starših na podlagi oporoke
Oporočno dedovanje po starših je možno le po enem od staršev, saj skupna oporoka obeh staršev ni možna. V kolikor bi zapustnik naredil oporoko in v njej izpustil kakšnega potomca za oporočnega dediča, bi lahko slednji kljub temu dedoval po starših s pomočjo instituta nujnega deleža. Potomci so upravičeni do dela zapuščine tudi, če jih zapustnik v oporoki ne omeni oziroma jih prezre.
Dedovanje po starših zahteva pravično delitev zapuščine, vendar kako se ta deli?
Zapuščina, ki jo pridobimo na podlagi dedovanja po starših, se določi s sklepom o dedovanju. To pomeni, da sodišče s svojo odločbo ugotovi obseg zapuščine, določi dediče, njihove dedne deleže ter pravno podlago za deleže. Sodišče pa ne odloča o sami delitvi zapuščine in načinu njene delitve, razen če so se vsi dediči o tem že dogovorili v zapuščinskem postopku. Do trenutka razdelitve dediščine so vsi potomci oziroma vsi dediči, ki dedujejo po starših, subjekt dediščine kot enota, pri čemer deleži na stvareh niso izrecno določeni. Stvari, ki so predmet zapuščine, niso v solastnini sodedičev – potomcev, ampak v skupni lastnini sodedičev. Šele ko se dediščina deli med sodediče, skupnost sodedičev preneha veljati. Dedovanje po starših dokončno preneha, ko vsak potomec prejme primeren predmet dediščine v skladu z velikostjo svojega dednega deleža. Potomci, ki dedujejo po starših, se lahko dogovorijo, da bodo postali solastniki določenih stvari, ki so predmet zapuščine, v sorazmerju s svojimi dednimi deleži. Način delitve solastnine, ki nastane v času dedovanja po starših, je mogoče urediti z dogovorom. V primeru, da dogovora med solastniki ni mogoče doseči, pa o načinu delitve solastnine odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Ali je lahko potomec izključen iz dedovanja po starših?
Do dedovanje po starših ni upravičen tisti potomec, ki je bil razdedinjen s strani obeh staršev ali vsakega starša posebej. Seveda pa morajo biti izpolnjeni strogo določeni pogoji za razdedinjenje.
Odvetnik za dedovanje vam lahko pomaga, če dedujete po starših na podlagi zakona ali oporoke.
