Dedovanje in nujni delež

Dedovanje je zapuščinski postopek, ki je vezan na izgubo bližnje osebe, vodi pa ga pristojno okrajno sodišče.

V primeru, da je pokojnik svojo zadnjo voljo o razdelitvi premoženja, ki ga je ustvaril do smrti, zapisal v oporoki, govorimo o oporočnem dedovanju, če pa ta ne obstaja, se izvrši postopek dedovanja po zakonu. V vsakem primeru se lahko dedujejo stvari in pravice, premoženje in dolgovi.

Sodišče v postopku dedovanja ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kaj je predmet dedovanja (katero premoženje sestavlja zapuščino) in kako se pravice iz zapuščine delijo med dediče, volilojemnike ter ostale osebe, ki so upravičene do dedovanja.

Zapuščinski postopek se vodi in obravnava po prejemu smrtovnice pokojne osebe, ki se zgodi samodejno, ne glede na to, ali ga dediči oziroma morebitne druge stranke predlagajo ali ne.

V primeru, da pokojnik ob smrti ni imel nikakršnega premoženja, se zapuščinski postopek ne izvede in se ustavi.

Sicer pa se zapuščinski postopek zaključi z izdajo sklepa o dedovanju, v katerem je točno določeno, kdo so dediči in kakšen je njihov dedni delež.

Kdo so dediči?

Dediči so tiste osebe, ki so po zakonu ali oporoki upravičeni do premoženja zapustnika po njegovi smrti. Vendar je treba poudariti, da dediči poleg premoženja dedujejo tudi dolgove.

Kdo so zakoniti dediči?

Zakoniti dediči so osebe, ki so do dedovanja upravičene po zakonu, v primeru, ko zapustnik ni opravil oporoke. Poznamo tri dedne rede dedovanja po zakonu, in sicer:

  • prvi dedni red, kamor sodijo potomci, zakonec ali zunajzakonski partner in njihovi potomci v primeru, da je partner že pokojen;
  • drugi dedni red, kamor sodijo zapustnikovi starši in zakonec ali zunajzakonski partner, vendar le takrat, ko so zapustnikovi potomci že pokojni oziroma jih ta ni imel;
  • tretji dedni red, kamor sodijo stari starši zapustnika, oziroma njihovi potomci, če so stari starši že pokojni.

Kdo so nujni dediči?

Nujni dediči so osebe, ki so bile v oporočnem dedovanju izključene oziroma je zapustnik določil drugačen način dedovanja, kot ga sicer določa zakon, slednji pa lahko kot zakoniti dediči zahtevajo nujni delež. 25. člen zakona o dedovanju navaja slednje:

  1. Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.
  2. Dedki in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
  3. Osebe, naštete v tem členu, so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.

 

Zakon ravno tako določa, kolikšen nujni delež pripada posameznemu zakonitemu dediču, in sicer:

  • potomci zapustnika in njegov zakonec lahko zahtevajo 1/2 zakonitega dednega deleža;
  • starši lahko zahtevajo 1/3 zakonitega dednega deleža;
  • stari starši, bratje in sestre, v primeru da so starši pokojni, pa lahko zahtevajo 1/3 zakonitega dednega deleža, vendar le v primeru, da so nezmožni za delo in nimajo sredstva za preživljanje.

V nadaljevanju 26. člen omenjenega zakona navaja: »Nujni dediči imajo torej pravico do dela zapuščine, kateremu pravimo nujni delež. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji; ta del zapuščine je razpoložljivi del.«

Kako se izračuna vrednost nujnega deleža?

Nujni delež se izračuna na osnovi vrednosti zapuščine pokojnika, in sicer po naslednjem postopku:

  • popis celotnega premoženja, ki je bil prisoten ob smrti zapustnika (upoštevajo se tudi njegove terjatve);
  • od dobljene vrednosti se odštejejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine ter vsi stroški, povezani s pogrebom zapustnika;
  • dobljeni vrednosti se dodata vrednost daril, ki so bila darovana zakonitim dedičem, ter vrednost daril nezakonitim dedičem, podarjena v zadnjem letu zapustnikovega življenja.

Poenostavljeno povedano je višina nujnega deleža odvisna od obračunske vrednosti, ki upošteva čisto zapuščino in vrednost daril.

Iz zapuščine se lahko izloči tisti del zapustnikovega premoženja, ki so ga z delom, zaslužkom ali kako drugače ustvarili zapustnikovi potomci ali posvojenci, ki so živeli skupaj z zapustnikom.

V primeru, da so zakoniti dediči z oporoko spregledani in jih oporočitelj kot dediče ne omenja v svoji oporoki, jim po zakonu pripada nujni delež pri dedovanju!

Related posts

Call Now ButtonPOKLIČITE