Nujni delež pri dedovanju je dedna pravica. Zakon o dedovanju določa, da je pravica do nujnega deleža pri dedovanju dedna pravica, vendar pa nujnemu dediču ne pripada avtomatsko, ampak ga morajo uveljavljati v zapuščinskem postopku. V primeru, da umrli ni napisal oporoke, dedovanje poteka tako, kot to določa zakonodaja, oziroma glede na razmerje dedičev z zapustnikom. V primeru, da je umrli pred smrtjo pripravil oporoko, pa je treba njegovo premoženje oziroma zapuščino razdeliti v skladu z njegovo voljo, če je bila ta izražena na zakonsko ustrezen in veljaven način. Če kakšen od dedičev, ki bi po zakonu moral dobiti del zapuščine kot nujni delež, tega z oporoko ne dobi, lahko svoj nujni delež pri dedovanju zahteva v zapuščinskem postopku ali z dediščinsko tožbo. Nujni dediči so zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda. To so pokojnikovi potomci, zakonec ali zunajzakonski partner ter njegovi starši, če bi bili zakonsko upravičeni do dedovanja. Vsi ostali oziroma zakoniti dediči tretjega dednega reda (bratje in sestre, dedi in babice itd.) pa so do nujnega deleža pri dedovanju upravičeni le izjemoma oziroma takrat, ko so nezmožni za delo in se ne morejo sami preživljati. Nujni delež velja tudi za pokojnikove posvojence in njihove potomce.
KAJ JE NUJNI DELEŽ PRI DEDOVANJU?
Institut nujnega deleža pri dedovanju je namenjen varovanju zakonitih oziroma nujnih dedičev. Slednji so upravičeni do nujnega deleža pri dedovanju, ne glede na to, da jim pokojnik v oporoki ni zapustil ničesar, saj gre za zakonite dediče, ki so v skladu zakonom upravičeni do deleža pokojnikove zapuščine. Nujni delež dediču omogoča, da deduje zapustnikovo premoženje tudi v primeru, ko ga zapustnik ni vključil v oporoko. Seveda obstajajo tudi primeri, ko nujni dedič nima pravice prejeti nujnega deleža, primere pa navajamo kasneje v članku. Nujni dedič je dedič prvega dednega reda, torej gre za otroka, pastorka ali posvojitelja zapustnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuka ter starša zapustnika. Če omenjenih zapustnik ni imel, lahko dedujejo tudi bratje, sestre, babice in dedki, a le v primeru, ko niso zmožni opravljati dela in se samostojno preživljati.
KAJ JE NUJNO DEDOVANJE IN KAKO VPLIVA NA DEDOVANJE PO OPOROKI?
Če je oporoka veljavna, je to treba spoštovati pri delitvi premoženja oziroma zapuščine pokojnika. Ne glede na veljavnost oporoke, pa je treba vedeti, da je dedovanje po oporoki omejeno s tako imenovanim nujnim dedovanjem. Zakonsko določeni nujni dediči lahko v primeru, da jim zapustnik z oporoko ni zapustil premoženja, zahtevajo nujni delež, ki jim pripada po zakonu, ter s tem izpodbijajo oporoko. Zapustnik lahko v oporoki zapusti svoje premoženje komurkoli želi. Pri tem pa je oporoka veljavna le, če je sestavljena v skladu z zakonom – v obliki, ki jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon. Kakšna mora biti oporoka, kdaj je veljavna in kdaj naj ne in pod kakšnimi pogoji se lahko razveljavi, določa Zakon o dedovanju (ZD). V vsakem primeru lahko nujni dediči, ki so upravičeni do nujnega deleža pri dedovanju, izpodbijajo takšno oporoko.
KOLIKO ZNAŠA NUJNI DELEŽ PRI DEDOVANJU?
Višina nujnega deleža pri dedovanju se vedno določa na podlagi zakonitega dednega deleža, ki bi ga dedič prejel, če ne bi šlo za dedovanje po oporoki, ampak za dedovanje po zakonu. Nujni delež pri dedovanju je manjši od zakonitega deleža, do katerega bi bil nujni dedič upravičen pri dedovanju po zakonu. Višina nujnega deleža pri dedovanju je torej odvisna od tega, kakšna je bila vrednost zapuščine, ki jo zapustil pokojnik. Prav tako pa se pri višini nujnega deleža pri dedovanju upoštevajo tudi darila oziroma njihova vrednost, razen tistih, ki so bila dana v dobrodelne namene. To, kakšna je višina nujnega deleža pri dedovanju, je torej možno ugotoviti šele, ko se popiše vse pokojnikovo premoženje ter oceni njegovo vrednost, pri čemer pa se upoštevajo tudi dolgovi. Zaradi tega se lahko celo zgodi, da zapuščine ni dovolj za izplačilo nujnega deleža. Nujni dediči sicer lahko podedujejo tudi dolgove, a le do višine deleža, ki so ga podedovali.V primeru, da gre za potomca ali posvojenca pokojnika, višina nujnega deleža pri dedovanju tako znaša polovico dednega deleža, do kakršnega bi bil dedič upravičen pri dedovanju po zakonu. Enako velja za zakonca ali zunajzakonskega partnerja pokojnika, katerega višina nujnega deleža pri dedovanju prav tako znaša polovico zakonitega dednega deleža. Vsi ostali nujni dediči pa so upravičeni do ene tretjine dednega deleža, kakršnega bi dedovali, če ne bi bila napisana oporoka, ampak bi šlo za dedovanje po zakonu.
KAKO SE DOLOČI VREDNOST ZAPUŠČINE IN S TEM VREDNOST NUJNEGA DELEŽA PRI DEDOVANJU?
Kot že rečeno, je vrednost nujnega deleža pri dedovanju odvisna od skupne vrednosti zapuščine. Zato je treba najprej ugotoviti, kakšna je sploh skupna vrednost pokojnikovega premoženja. Najprej se zato popiše celotno premoženje, pa tudi dolgove oziroma terjatve pokojnika. Od vrednosti premoženja se odšteje vrednost dolgov in terjatev, nato pa k temu prišteje še vrednost večjih daril, ki so jih dobili zakoniti dediči oziroma ki jih je pokojnik v zadnjem letu svojega življenja podaril kateri koli osebi.
KAKO DO NUJNEGA DELEŽA PRI DEDOVANJU?
Čeprav je nujni delež pri dedovanju zakonsko določen in zakonitim dedičem pripada po zakonu, pa ga ti ne dobijo že avtomatsko, ampak ga morajo posebej zahtevati oziroma uveljavljati. Če tega ne storijo, bo premoženje pokojnika razdeljeno v skladu z njegovo voljo, izraženo v oporoki. Nujni dedič mora zato v zapuščinskem postopku uveljavljati nujni delež oziroma ga kasneje zahtevati s tožbo.
KAJ PA TEDAJ, KO PREMOŽENJA NI DOVOLJ ZA POPLAČILU NUJNIH DEDIČEV?
Nujni dedič, ki zahteva izplačilo nujnega deleža, v zapuščini pa ni dovolj premoženja, lahko zahteva znižanje oporočnih deležev (do 3 leta od razglasitve oporoke) oziroma vračilo daril. To se izvede z zmanjšanjem deleža dedičev, ki so navedeni v oporoki. V kolikor še vedno ni dovolj sredstev za poplačilo nujnega deleža, lahko pride tudi do postopka vračanja daril. Ta postopek zmanjševanja deležev dedičev se izvede po vrstnem redu datuma pridobitve daril ali navedbe upravičenj v sami oporoki.
Nujni dedič, ki ima pravico do nujnega deleža, lahko opisana dejanja zahteva le v primeru, da ni sam ničesar podedoval z oporoko, bi pa seveda podedoval določeno zapustnikovo premoženje kot nujni delež, če oporoke ni bilo.
V dedni delež nujnega dediča se všteje vsako darilo, ki ga je pridobil od zapustnika, razen če je zapustnik ob daritvi ali v oporoki izrecno navedel, da se darila ne všteje v dedni delež, ki se v tem primeru imenuje nujni delež. Nujnemu dediču se v dedni delež vračuna tudi dolg do zapustnika, če ga je seveda imel. S tem se vrednost nujnega deleža sorazmerno zniža.
Torej, če premoženja ni dovolj za plačilo vseh nujnih dedičev, velja, da lahko ti izpodbijajo darilne pogodbe. Poleg tega lahko zahtevajo tudi znižanje nujnega deleža, a v tem primeru vsi dediči dedujejo manj. Zahtevek za vrnitev daril oziroma izpodbijanje darilne pogodbe je možno podati najkasneje v roku treh let od smrti. Če oporoka ne določa drugače, se nujni deleži zmanjšajo v sorazmernem in enakomernem znesku. Vračila daril potekajo v obratnem vrstnem redu. Najprej se torej vračajo tista darila, ki so bila dana kasneje.
Izpodbijanje darilne pogodbe lahko zahtevajo vsi nujni dediči, še posebej tisti, ki so bili izvzeti iz oporoke, kljub temu da jim nujni delež pripada. V zapuščino sodi vse, kar je zapustnik imel, vključno z vsemi darili, ki jih je podaril, ob tem pa se ne upoštevajo darila, ki imajo manjšo vrednost. Če je imel dedič do zapustnika dolgove, se ti odštejejo od njegovega dednega deleža.
KAKO SE IZRAČUNA NUJNI DELEŽ?
Koliko znaša nujni delež, je odvisno predvsem od dednega reda, v katerem je dedič. Če deduje otrok, posvojenec, pastorek ali zakonec, znaša nujni delež polovico zakonskega dednega dela. V primeru, ko dedujejo starši, dedki, babice, bratje ali sestre, pa znaša delež tretjino zakonskega dela. Nujni delež se izračunava na podlagi vrednosti celotne zapuščine. Zapuščina se šteje kot celotno zapustnikovo premoženje (kot so nepremičnine, premičnine, sredstva na računu …), od tega pa so odšteti dolgovi. Ob smrti zapustnika se popiše celotno njegovo premoženje, od vrednosti popisa pa se odštejejo tudi vsi dolgovi, stroški pogreba in ostale takse, ki so povezane z dedovanjem. K zapuščini je treba prišteti tudi vsa darila, ki jih je zapustnik podaril. Če gre za darila, ki niso bila podarjena nujnim dedičem, lahko ti darilno pogodbo izpodbijajo. Vrednost danih daril je izračunana na podlagi zadnje vrednosti, ki jo je darilo imelo v trenutku podaritve.
KAJ SE LAHKO IZ PREMOŽENJA ZAPUŠČINE IZLOČI IN S TEM ZNIŽA NUJNI DELEŽ?
Potomci zapustnika, ki so prispevali k ohranitvi ali povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja, lahko zahtevajo, da se iz premoženja zapustnika izloči del premoženja, ki ustreza njihovemu prispevku v premoženje zapustnika. To pomeni, da se s tem posledično zniža nujni delež določenih nujnih dedičev. Izločeni del nato ne spada več v zapuščino in se ne upošteva pri izračunih nujnega deleža.
V KATERIH PRIMERIH LAHKO ZAPUSTNIK NUJNEGA DEDIČA RAZDEDINI?
Če je nujni dedič kršil zakone ali storil kaznivo dejanje, ga lahko zapustnik tudi razdedini.
Da bi bilo razdedinjenje zakonsko možno, mora veljati vsaj nekaj od naštetega:
- zapustnika je dedič moralno ali finančno oškodoval;
- nujni dedič je kršil zakone;
- nujni dedič je storil kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegovega zakonca;
- nujni dedič je živel nepošteno življenje.
Če se zapustnik odloči za razdedinjenje svojega nujnega dediča, mora to (skupaj z razlogom) tudi navesti v svoji oporoki. Sodišče nato na podlagi dokazov skuša ugotoviti, ali obstajajo opravičljivi razlogi za razdedinjenje.
KDAJ SE NUJNI DELEŽ LAHKO ODVZAME?
Zanimivo je omeniti, da lahko zapustnik svojemu otroku, ki velja za zapravljivo ali prezadolženo osebo, odvzame pravico do nujnega deleža. Odvzem nujnega deleža izvede na način, da v oporoki deloma ali v celoti odvzame nujni delež. Odvzeti nujni delež se odvzame v korist otrokom tistega, ki mu je bil odvzet nujni delež. To se torej lahko naredi le tedaj, če ima oseba, ki ji je bil odvzet nujni delež, otroka, ki je lahko tudi mladoleten, ali vnuka od umrlega otroka.
KDAJ LAHKO ZAPUSTNIK RAZDEDINI NUJNEGA DEDIČA, KI MU PRIPADA NUJNI DELEŽ?
Zapustnik lahko z oporoko nujnega dediča razdedini takrat, ko je kršil moralne ali druge vrednote nad zapustnikom, če je zagrešil kaznivo dejanje zoper družinske člane, se prepustil brezdelju ali nepoštenemu načinu življenja. S pravnega vidika se razdedinjeni nujni dedič obravnava, kot da je umrl pred zapustnikom. Njegov nujni delež nato nasledijo drugi upravičenci do nujnega deleža.
KAKO VAM LAHKO POMAGA ODVETNIK GLEDE NUJNEGA DELEŽA PRI DEDOVANJU?
Pri tem vam lahko svetuje tudi naša odvetniška pisarna, saj se naši pravniki odlično spoznajo na dedno pravo in zakonodajo, ki ureja to področje, poleg tega pa imajo tudi veliko izkušenj s postopki dedovanja in uveljavljanja nujnega deleža pri dedovanju v zapuščinskem postopku. Prav tako vam nudimo vso potrebno pravno pomoč, če bi želeli uveljavljati nujni delež pri dedovanju v primeru, ko je zapuščinski postopek že končan in je bil že izdan sklep o dedovanju ali pa zapuščinskega postopka sploh ni bilo. V takšnih primerih vam bomo pomagali vložiti tožbo, s katero boste uveljavljali svojo pravico do nujnega deleža ter tako prišli do deleža pokojnikove zapuščine, ki vam pripada v skladu z Zakonom o dedovanju. Če torej potrebujete strokovni nasvet s področja dednega prava, kontaktirajte našo odvetniško pisarno. Višina nujnega deleža pri dedovanju je pogosto za nujne dediče nepravična.
