Nujni delež pri dedovanju in višina nujnega deleža

NUJNI DELEŽ IN KAKO VPLIVA NA DEDOVANJE PO OPOROKI?

Če je oporoka veljavna, je to treba spoštovati pri delitvi premoženja oziroma zapuščine pokojnika. Ne glede na veljavnost oporoke, pa je treba vedeti, da je dedovanje po oporoki omejeno s tako imenovanim nujnim dedovanjem. Zakonsko določeni nujni dediči lahko v primeru, da jim zapustnik z oporoko ni zapustil premoženja, zahtevajo nujni delež, ki jim pripada po zakonu, ter s tem izpodbijajo oporoko. Zapustnik lahko v oporoki zapusti svoje premoženje komurkoli želi. Pri tem pa je oporoka veljavna le, če je sestavljena v skladu z zakonom – v obliki, ki jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon. Kakšna mora biti oporoka, kdaj je veljavna in kdaj naj ne in pod kakšnimi pogoji se lahko razveljavi, določa Zakon o dedovanju (ZD). V vsakem primeru lahko nujni dediči, ki so upravičeni do nujnega deleža pri dedovanju, izpodbijajo takšno oporoko.

KOLIKO ZNAŠA NUJNI DELEŽ PRI DEDOVANJU IN KAKO SE IZRAČUNA NUJNI DELEŽ?

Višina nujnega deleža pri dedovanju se vedno določa na podlagi zakonitega dednega deleža, ki bi ga dedič prejel, če ne bi šlo za dedovanje po oporoki, ampak za dedovanje po zakonu. Nujni delež pri dedovanju je manjši od zakonitega deleža, do katerega bi bil nujni dedič upravičen pri dedovanju po zakonu. Višina nujnega deleža pri dedovanju je torej odvisna od tega, kakšna je bila vrednost zapuščine, ki jo zapustil pokojnik. Prav tako pa se pri višini nujnega deleža pri dedovanju upoštevajo tudi darila oziroma njihova vrednost, razen tistih, ki so bila dana v dobrodelne namene. To, kakšna je višina nujnega deleža pri dedovanju, je torej možno ugotoviti šele, ko se popiše vse pokojnikovo premoženje ter oceni njegovo vrednost, pri čemer pa se upoštevajo tudi dolgovi. Zaradi tega se lahko celo zgodi, da zapuščine ni dovolj za izplačilo nujnega deleža. Nujni dediči sicer lahko podedujejo tudi dolgove, a le do višine deleža, ki so ga podedovali.V primeru, da gre za potomca ali posvojenca pokojnika, višina nujnega deleža pri dedovanju tako znaša polovico dednega deleža, do kakršnega bi bil dedič upravičen pri dedovanju po zakonu. Enako velja za zakonca ali zunajzakonskega partnerja pokojnika, katerega višina nujnega deleža pri dedovanju prav tako znaša polovico zakonitega dednega deleža. Vsi ostali nujni dediči pa so upravičeni do ene tretjine dednega deleža, kakršnega bi dedovali, če ne bi bila napisana oporoka, ampak bi šlo za dedovanje po zakonu.

KAKO POTEKA IZPLAČILO NUJNEGA DELEŽA?

V Sloveniji je urejanje nujnega deleža vključeno v Družinski zakonik. Nujni delež predstavlja določen delež po zakonu, ki pripada zakonitim dedičem, ne glede na vsebino oporoke. Nujni delež običajno pripada potomcem in zakonitemu zakoncu, če jih oporočitelj ni vključil v oporoko ali če je v oporoki razveljavil dedovanje. Nujni delež v Sloveniji znaša polovico deleža, ki bi dediču pripadal po zakonu, če oporoka ne bi obstajala. To pomeni, da ima dedič z zakonsko pravico do nujnega deleža pravico do polovice tistega, kar bi ob odsotnosti oporoke sicer dedoval po zakonu. Nujni deleži so praviloma namenjeni zakonitim dedičem, kot so otroci, zakonec in starši.

Kadar je nujni delež izražen v denarju, gre za izplačilo v gotovini. Ta denarni znesek predstavlja polovico tistega, kar bi dediču pripadalo, če bi bil izključen iz oporoke. Pomembno je, da je nujni delež neprenosljiv in ni mogoče zamenjati za dediščino v naravi. To pomeni, da dedič ne more zahtevati dejanske lastnine, ampak le ustrezno finančno nadomestilo.

Izplačilo nujnega deleža v denarni obliki se običajno izvaja v postopku dedovanja, ko poteka razdelitev zapuščine. V primeru, da dediči niso zadovoljni z določili oporoke in menijo, da postopek zanje ni bil pravičen, imajo možnost vložiti zahtevo za priznanje nujnega deleža. Ko sodišče prejme takšno zahtevo, zadevo ustrezno obravnava in določi finančno izplačilo. Slednje za dediča predstavlja polovico deleža, ki bi mu pripadal po zakonu, če oporoka ne bi obstajala.

POSTOPEK IZPLAČILA NUJNEGA DELEŽA VKLJUČUJE NASLEDNJE KORAKE:

Izplačilo nujnega deleža poteka na sodišču. Dedič, ki zahteva nujni delež, lahko vloži tožbo na pristojnem sodišču. Sodišče bo nato ocenilo, ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo nujnega deleža, in določilo ustrezen znesek.

Vložitev tožbe za nujni delež: Dedič, ki zahteva nujni delež, vloži tožbo na sodišče, pristojno za dedovanje. V tožbi mora navesti svoje zahtevke in predložiti ustrezne dokaze.
Odgovor na tožbo: Oseba, ki se brani pred zahtevkom za nujni delež, ima možnost vložiti odgovor na tožbo. V tem odgovoru lahko predstavi svoje argumente in dokaze.
Sodna odločitev: Sodišče bo ocenilo vse relevantne informacije in dokaze ter sprejelo odločitev glede izplačila nujnega deleža. Odločitev bo temeljila na zakonskih določbah in dejstvih primera.
Izvršba sodne odločbe: Če sodišče odloči v prid dediču, bo izdalo izvršljivo sodno odločbo. Ta odločba dediču omogoča, da zahteva izvršbo in prejme svoj delež iz premoženja pokojnika.

Pomembno je poudariti, da je vsak primer dedovanja edinstven, zato je priporočljivo poiskati pravno svetovanje pri našem odvetniku, ki je specializiran za dedno pravo.

KAKO SE DOLOČI VREDNOST ZAPUŠČINE IN S TEM VREDNOST NUJNEGA DELEŽA PRI DEDOVANJU?

Kot že rečeno, je vrednost nujnega deleža pri dedovanju odvisna od skupne vrednosti zapuščine. Zato je treba najprej ugotoviti, kakšna je sploh skupna vrednost pokojnikovega premoženja. Najprej se zato popiše celotno premoženje, pa tudi dolgove oziroma terjatve pokojnika. Od vrednosti premoženja se odšteje vrednost dolgov in terjatev, nato pa k temu prišteje še vrednost večjih daril, ki so jih dobili zakoniti dediči oziroma ki jih je pokojnik v zadnjem letu svojega življenja podaril kateri koli osebi.

KAKO DO NUJNEGA DELEŽA PRI DEDOVANJU?

Čeprav je nujni delež pri dedovanju zakonsko določen in zakonitim dedičem pripada po zakonu, pa ga ti ne dobijo že avtomatsko, ampak ga morajo posebej zahtevati oziroma uveljavljati. Če tega ne storijo, bo premoženje pokojnika razdeljeno v skladu z njegovo voljo, izraženo v oporoki. Nujni dedič mora zato v zapuščinskem postopku uveljavljati nujni delež oziroma ga kasneje zahtevati s tožbo.

KAJ PA TEDAJ, KO PREMOŽENJA NI DOVOLJ ZA POPLAČILU NUJNIH DEDIČEV?

Nujni dedič, ki zahteva izplačilo nujnega deleža, v zapuščini pa ni dovolj premoženja, lahko zahteva znižanje oporočnih deležev (do 3 leta od razglasitve oporoke) oziroma vračilo daril. To se izvede z zmanjšanjem deleža dedičev, ki so navedeni v oporoki. V kolikor še vedno ni dovolj sredstev za poplačilo nujnega deleža, lahko pride tudi do postopka vračanja daril. Ta postopek zmanjševanja deležev dedičev se izvede po vrstnem redu datuma pridobitve daril ali navedbe upravičenj v sami oporoki.

Nujni dedič, ki ima pravico do nujnega deleža, lahko opisana dejanja zahteva le v primeru, da ni sam ničesar podedoval z oporoko, bi pa seveda podedoval določeno zapustnikovo premoženje kot nujni delež, če oporoke ni bilo.

V dedni delež nujnega dediča se všteje vsako darilo, ki ga je pridobil od zapustnika, razen če je zapustnik ob daritvi ali v oporoki izrecno navedel, da se darila ne všteje v dedni delež, ki se v tem primeru imenuje nujni delež. Nujnemu dediču se v dedni delež vračuna tudi dolg do zapustnika, če ga je seveda imel. S tem se vrednost nujnega deleža sorazmerno zniža.

Torej, če premoženja ni dovolj za plačilo vseh nujnih dedičev, velja, da lahko ti izpodbijajo darilne pogodbe. Poleg tega lahko zahtevajo tudi znižanje nujnega deleža, a v tem primeru vsi dediči dedujejo manj. Zahtevek za vrnitev daril oziroma izpodbijanje darilne pogodbe je možno podati najkasneje v roku treh let od smrti. Če oporoka ne določa drugače, se nujni deleži zmanjšajo v sorazmernem in enakomernem znesku. Vračila daril potekajo v obratnem vrstnem redu. Najprej se torej vračajo tista darila, ki so bila dana kasneje.

Izpodbijanje darilne pogodbe lahko zahtevajo vsi nujni dediči, še posebej tisti, ki so bili izvzeti iz oporoke, kljub temu da jim nujni delež pripada. V zapuščino sodi vse, kar je zapustnik imel, vključno z vsemi darili, ki jih je podaril, ob tem pa se ne upoštevajo darila, ki imajo manjšo vrednost. Če je imel dedič do zapustnika dolgove, se ti odštejejo od njegovega dednega deleža.

KAKO SE IZRAČUNA NUJNI DELEŽ?

Koliko znaša nujni delež, je odvisno predvsem od dednega reda, v katerem je dedič. Če deduje otrok, posvojenec, pastorek ali zakonec, znaša nujni delež polovico zakonskega dednega dela. V primeru, ko dedujejo starši, dedki, babice, bratje ali sestre, pa znaša delež tretjino zakonskega dela. Nujni delež se izračunava na podlagi vrednosti celotne zapuščine. Zapuščina se šteje kot celotno zapustnikovo premoženje (kot so nepremičnine, premičnine, sredstva na računu …), od tega pa so odšteti dolgovi. Ob smrti zapustnika se popiše celotno njegovo premoženje, od vrednosti popisa pa se odštejejo tudi vsi dolgovi, stroški pogreba in ostale takse, ki so povezane z dedovanjem. K zapuščini je treba prišteti tudi vsa darila, ki jih je zapustnik podaril. Če gre za darila, ki niso bila podarjena nujnim dedičem, lahko ti darilno pogodbo izpodbijajo. Vrednost danih daril je izračunana na podlagi zadnje vrednosti, ki jo je darilo imelo v trenutku podaritve.

KAJ SE LAHKO IZ PREMOŽENJA ZAPUŠČINE IZLOČI IN S TEM ZNIŽA NUJNI DELEŽ?

Potomci zapustnika, ki so prispevali k ohranitvi ali povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja, lahko zahtevajo, da se iz premoženja zapustnika izloči del premoženja, ki ustreza njihovemu prispevku v premoženje zapustnika. To pomeni, da se s tem posledično zniža nujni delež določenih nujnih dedičev. Izločeni del nato ne spada več v zapuščino in se ne upošteva pri izračunih nujnega deleža.

V KATERIH PRIMERIH LAHKO ZAPUSTNIK NUJNEGA DEDIČA RAZDEDINI?

Če je nujni dedič kršil zakone ali storil kaznivo dejanje, ga lahko zapustnik tudi razdedini.

Da bi bilo razdedinjenje zakonsko možno, mora veljati vsaj nekaj od naštetega:

• zapustnika je dedič moralno ali finančno oškodoval;
• nujni dedič je kršil zakone;
• nujni dedič je storil kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegovega zakonca;
• nujni dedič je živel nepošteno življenje.

Če se zapustnik odloči za razdedinjenje svojega nujnega dediča, mora to (skupaj z razlogom) tudi navesti v svoji oporoki. Sodišče nato na podlagi dokazov skuša ugotoviti, ali obstajajo opravičljivi razlogi za razdedinjenje.

KDAJ SE NUJNI DELEŽ LAHKO ODVZAME?

Zanimivo je omeniti, da lahko zapustnik svojemu otroku, ki velja za zapravljivo ali prezadolženo osebo, odvzame pravico do nujnega deleža. Odvzem nujnega deleža izvede na način, da v oporoki deloma ali v celoti odvzame nujni delež. Odvzeti nujni delež se odvzame v korist otrokom tistega, ki mu je bil odvzet nujni delež. To se torej lahko naredi le tedaj, če ima oseba, ki ji je bil odvzet nujni delež, otroka, ki je lahko tudi mladoleten, ali vnuka od umrlega otroka.

NUJNI DELEŽ IN ZAPUŠČINSKA RAZPRAVA

Na zapuščinski razpravi je mogoče zahtevati nujni delež. Zapuščinska razprava po uradni poti ureja nujne deleže, pri čemer se lahko na sami razpravi obravnavajo morebitna prikrajšanja nujnega deleža. Nujni delež je lahko prikrajšan zaradi obstoja oporoke ali sklenjenih pogodb zapustnika. Sodnik na zapuščinski razpravi ureja vse zadeve v zvezi z nujnimi deleži nujnih dedičev. Ko je sprejet sklep o dedovanju, se zapuščinska razprava glede nujnih deležev uradno zaključi. Seveda je v izjemnih primerih mogoče sprejeti dodaten sklep o dedovanju, ki je povezan s podlago prvotnega sklepa.

KDAJ LAHKO ZAPUSTNIK RAZDEDINI NUJNEGA DEDIČA, KI MU PRIPADA NUJNI DELEŽ?

Zapustnik lahko z oporoko nujnega dediča razdedini takrat, ko je kršil moralne ali druge vrednote nad zapustnikom, če je zagrešil kaznivo dejanje zoper družinske člane, se prepustil brezdelju ali nepoštenemu načinu življenja. S pravnega vidika se razdedinjeni nujni dedič obravnava, kot da je umrl pred zapustnikom. Njegov nujni delež nato nasledijo drugi upravičenci do nujnega deleža.

Pogosta vprašanja s kratkimi odgovori – kratek povzetek

Če se srečujete s procesom dedovanja in vas zanimajo vaše pravice, je vsebina tega članka gotovo primerna za vas. Veliko dedičev se sooča z vprašanjem, ali lahko vpliv oporoke na nujni delež izniči njihovo pravico do dedovanja. Da bi to razumeli, pa moramo najprej opredeliti pojem nujni delež.

Kaj je nujni delež?

Nujni delež je zakonsko določena pravica dediča, da deduje del premoženja zapustnika, če spada med nujne dediče. Na podlagi zakona ne more vsak dedič izkoristiti pravice do dedovanja nujnega deleža, saj obstajajo določena pravila dedovanja. Nujni delež dediču ne pripada avtomatsko in ga je treba uveljaviti v zapuščinskem postopku.

Poznamo dve vrsti dedovanja, in sicer dedovanje po zakonu ter dedovanje po oporoki. Zakonsko dedovanje poteka tako, da dediči dedujejo skladno z razmerjem, v katerem so bili z zapustnikom. To v grobem pomeni, da najprej dedujejo tisti dediči, ki so bili z zapustnikom v najtesnejšem sorodstvenem razmerju. Na drugi strani pa dedovanje na podlagi oporoke pomeni, da je zapustnik sam določil, kako želi, da se njegovo premoženje razdeli po smrti. Vpliv oporoke na nujni delež je torej velik, če se nujni dedič ne pritoži na sodišču in uveljavlja svojega nujnega deleža. Pomembno je, da je oporoka veljavna in napisana skladno z zakonom.

Kdo so nujni dediči?

Vpliv oporoke na nujni delež lahko izničijo le nujni dediči, in sicer tako, da vložijo zahtevo v zapuščinskem postopku ali z dediščinsko tožbo. Skladno z zakonsko definicijo so nujni dediči zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda. V praksi so to zapustnikovi partnerji, otroci in starši (če so upravičeni do dedovanja). Dediči ostalih dednih redov so do nujnega deleža upravičeni le izjemoma. Ti lahko nujni delež uveljavijo, če so nezmožni za delo ali se ne morejo sami preživljati.

Čemu je namenjen nujni delež?

Nujni delež služi varovanju zakonitih oziroma nujnih dedičev. Vpliv oporoke na nujni delež je minimalen, če nujni dedič prepozna svojo pravico do nujnega deleža. Na podlagi nujnega deleža imajo nujni dediči pravico, da podedujejo del zapustnikovega premoženja, tudi če jih ta ni vključil v oporoko.

Kako se kaže vpliv oporoke na nujni delež?

Če je oporoka veljavna, jo je treba pri delitvi premoženja in v procesu dedovanja spoštovati. Kljub temu pa je dedovanje po oporoki omejeno z nujnim dedovanjem. Nujni dediči lahko oporoko izpodbijajo in zahtevajo izplačilo svojega nujnega deleža. Zapustnik ima pravico, da svoje premoženje zapusti, komur koli želi. Pomembno je le, da je oporoka napisana skladno z zakonom in da je veljavna.

Koliko znaša nujni delež?

Višina nujnega deleža je odvisna od zakonitega deleža, ki bi ga dedič prejel v primeru, da bi nastopilo dedovanje na podlagi zakona. Nujni delež je manjši od zakonitega deleža, višina nujnega deleža pa se izračuna na podlagi vrednosti zapuščine, ki jo je zapustil pokojnik. Pri višini nujnega deleža se upošteva tudi vrednost daril.

V prvem koraku mora sodišče najprej popisati celotno premoženje zapustnika. Nato se oceni vrednost premoženja, ob čemer pa se upoštevajo tudi zapustnikovi dolgovi. Če je dolgov več kot premoženja, se lahko zgodi, da zapuščine ni dovolj za izplačilo nujnega deleža. Lahko se zgodi, da nujni dediči podedujejo tudi dolgove zapustnika, a le do višine deleža, ki so ga podedovali. Če gre za nujne dediče v prvem dednem redu, znaša nujni delež polovico dednega deleža, do katerega bi dedič bil upravičen v primeru dedovanja po zakonu. Enaka pravila veljajo tudi za zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja. Ostali nujni dediči so upravičeni do ene tretjine deleža, ki bi ga prejeli na podlagi zakona.

Na kakšen način se določi vrednost premoženja oziroma zapuščine?

Vrednost zapuščine se izračuna na podlagi skupne vrednosti oziroma seštevka celotnega premoženja zapustnika. Najprej se popiše celotno premoženje zapustnika, vključno z dolgovi in terjatvami. Od seštevka celotnega premoženja se odšteje vrednost dolgov in terjatev, da se dobi vrednost, ki jo prejmejo dediči. Prišteje se še vrednost daril, ki jih je pokojnik v zadnjih letih življenja podaril.

Na kakšen način je možno uveljaviti nujni delež?

Čeprav je nujni delež zakonska pravica nujnih dedičev, pa velja, da ga ti ne prejmejo avtomatsko (če niso vključeni v oporoko). Nujni dediči ga morajo uveljavljati na sodišču, in sicer na podlagi posebnega zahtevka. Če nujnega deleža ne uveljavljajo, se premoženje razdeli skladno z vplivom oporoke. Vpliv oporoke na nujni delež je torej možen le, če nujni dedič ne stori ničesar. Nujni delež pa lahko dedič zahteva tudi kasneje, in sicer s tožbo.

Kaj se zgodi, če premoženja ni dovolj za poplačilo nujnih dedičev?

V primeru, ko premoženja ni dovolj za poplačilo nujnih dedičev, lahko eden izmed njih vloži zahtevek za znižanje oporočnih deležev ali za vračilo daril. V tem primeru se izvede zmanjšanje deležev, ki so zapisani v oporoki. Če premoženja še vedno ni dovolj za poplačilo nujnih dedičev, lahko dediči zahtevajo vračilo daril, ki jih je zapustnik podaril v zadnjih letih življenja. Postopek vračanja daril se izvede skladno z vrstnim redom datuma pridobitve darila.

Nujni dedič lahko vračanje daril ali zmanjšanje deležev zahteva le v primeru, če sam z oporoko ni podedoval ničesar, bi pa skladno z zakonom moral. V dedni delež dedičev se šteje tudi darilo, ki ga je dedič prejel od zapustnika. Enako se mu v delež vračuna tudi dolg, ki ga je imel do zapustnika. Skladno s tem se vrednost nujnega deleža zniža.

Izpodbijanje darilne pogodbe lahko zahteva kateri koli nujni dedič. Še posebej pa imajo pravico tisti, ki niso bili vključeni v oporoko, a jim po zakonu nujni delež pripada.

Na kakšen način se izračuna nujni delež?

Kakšen nujni delež bo prejel posamezen dedič, je odvisno predvsem od dednega reda, v katerem je dedič. Če gre za dediča v prvem dednem redu (torej otroka, posvojenca ali zakonca), znaša nujni delež polovico zakonsko določenega deleža. Izračun nujnega deleža poteka na podlagi vrednosti celotne zapuščine ter vseh dolgov in terjatev.

Ob smrti zapustnika se popiše celotno premoženje, od vrednosti pa se poleg dolgov odštejejo tudi stroški pogreba in ostale takse, povezane z dedovanjem.

Če potrebujete pravno svetovanje, se obrnite na našo odvetniško pisarno – svoje odločitve zagotovo ne boste obžalovali! Naši odvetniki imajo dolgoletne izkušnje na področju dedovanja in vam lahko pomagajo rešiti katero koli težavo.

PRAVNA PASTI GLEDE NUJNEGA DELEŽA

Pravne pasti v zvezi z nujnim deležem predstavljajo kompleksno področje v slovenskem pravnem sistemu. Nujni delež predstavlja pravico, ki je zagotovljena določenim dedičem, in služi kot mehanizem za zagotavljanje osnovne finančne varnosti in preživetja teh oseb. To velja tudi v primerih, ko zapustnik v oporoki določi drugačno razporeditev svojega premoženja. Ta pravni koncept je zasnovan tako, da preprečuje popolno izključitev določenih dedičev iz dedovanja, ne glede na zapustnikove želje, izražene v oporoki.

V nadaljevanju bomo raziskali pravne pasti, ki se pojavljajo v povezavi z nujnim deležem.

• Prva past, ki jo je treba omeniti, je, da nujni deleži omejujejo svobodo zapustnika pri razdelitvi svojega premoženja med dediče. To lahko povzroči težave, saj želi zapustnik svoje premoženje morda razporediti drugače, vendar zakon nalaga določene omejitve.
• Druga past se nanaša na natančno določanje višine nujnega deleža. Zakon določa, kolikšen delež premoženja pripada nujnim dedičem, vendar je to pogosto predmet sporov in zapletenih izračunov.
• Nujni delež pripada zakoncem, potomcem in staršem zapustnika. Tretja past se lahko pojavi, če je v družini več zakoncev ali otrok iz različnih zakonov, kar lahko privede do sporov glede tega, kdo ima pravico do nujnega deleža.
• Naslednja past je povezana s postopki, ki se začnejo ob smrti osebe. Nujni deleži lahko podaljšajo in zakomplicirajo zapuščinske postopke, saj morajo dediči in sodišča ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev nujnega deleža.
• Zapustniku so postavljene omejitve pri razpolaganju s premoženjem, ki bi lahko vplivale na višino nujnega deleža. To vključuje omejitve glede daril in pogodb o dosmrtnem preživljanju.
• Nekateri zapustniki se lahko znajdejo v situaciji, v kateri so njihovi poslovni interesi v nasprotju s pravico do nujnega deleža, kar predstavlja pravno past, ki zahteva ustrezno načrtovanje.
• Če zapustnik ne napiše oporoke ali oporoka ni ustrezno pripravljena, se lahko pojavijo težave pri določitvi, kako razdeliti premoženje, vključno z nujnim deležem.

V zaključku je ključnega pomena poudariti, da sta razumevanje in spoštovanje pravil o nujnih deležih bistvena za učinkovito in pravno utemeljeno načrtovanje dediščine in upravljanje premoženja. To znanje je neprecenljivo za zagotavljanje, da so pravice vseh dedičev ustrezno zaščitene in da je razdelitev premoženja izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

KAKO VAM LAHKO POMAGA ODVETNIK GLEDE NUJNEGA DELEŽA PRI DEDOVANJU?

Pri tem vam lahko svetuje tudi naša odvetniška pisarna, saj se naši pravniki odlično spoznajo na dedno pravo in zakonodajo, ki ureja to področje, poleg tega pa imajo tudi veliko izkušenj s postopki dedovanja in uveljavljanja nujnega deleža pri dedovanju v zapuščinskem postopku. Prav tako vam nudimo vso potrebno pravno pomoč, če bi želeli uveljavljati nujni delež pri dedovanju v primeru, ko je zapuščinski postopek že končan in je bil že izdan sklep ali pa zapuščinskega postopka sploh ni bilo. V takšnih primerih vam bomo pomagali vložiti tožbo, s katero boste uveljavljali svojo pravico do nujnega deleža ter tako prišli do deleža pokojnikove zapuščine, ki vam pripada v skladu z zakonom Če torej potrebujete strokovni nasvet s področja dednega prava, kontaktirajte našo odvetniško pisarno. Višina nujnega deleža pri dedovanju je pogosto za nujne dediče nepravična.

Zapisi na blogu iz kategorije dednega prava