Dedovanje brez oporoke

Dedovanje brez oporoke poteka na podlagi dedovanja zakonitih dedičev. Dedovanje brez oporoke se nanaša na postopek, v katerem se premoženje osebe, ki je umrla brez veljavne oporoke, prenese na njene zakonite dediče v skladu z zakonom o dedovanju. Ta postopek se imenuje dedovanje po zakonu ali zakonito dedovanje. Ko oseba umre brez oporoke ali veljavnega dokumenta, se njeni zakoniti dediči določijo glede na zakonodajo države, v kateri je umrla.

Kako poteka zapuščinska obravnava in kdaj nastopi dedovanje brez oporoke?

Ko oseba umre, sodišče razpiše zapuščinsko obravnavo, na podlagi katere dediči dedujejo premoženje umrle osebe. V zapuščinski obravnavi sodišče najprej ugotavlja, kaj vse sodi v premoženje zapustnika in kdo so njegovi dediči. Sodišče ugotavlja tudi, kakšne pravice ima posamezen dedič in ali je imel pokojni tudi upnike. Na podlagi ugotovitev nato sodišče pozove vse dediče ter morebitne upnike k udeležitvi zapuščinske obravnave. Poleg pozvanih se lahko obravnave udeležijo tudi ostali, ki bi lahko imeli določene pravice iz naslova premoženja zapustnika, četudi s strani sodišča niso dobili vabila. Sodišče mora povabljene nujno obvestiti o obstoju oporoke, predvsem, če se oporoka hrani pri notarju, dediče pa pozove, naj posredujejo druge oblike oporoke, če jih hranijo.

Kaj se zgodi v primeru, ko zapustnik ni naredil oporoke in nastopi dedovanje brez oporoke?

Dedovanje brez oporoke se izvede na podlagi zakonitih dednih redov, pri čemer imajo pravico do zapuščine najprej dediči v prvem dednem reku, med katere štejemo zakonske in zunajzakonske partnerje ter potomce zapustnika. Če umrli ni imel otrok, dedujejo dediči drugega dednega reda, med katere štejemo pokojnikove starše. Če pa pokojnik ni imel več nikogar od naštetih, lahko dedujejo stari starši, polovico po mamini, polovico po očetovi strani. V primeru, ko zapustnik ni imel nikogar, ki bi lahko bil dedič, pa premoženje deduje država.

Kako poteka dedovanje, ko je zapustnik napisal oporoko?

V primeru, da je zapustnik pred smrtjo napisal oporoko, dedujejo tako imenovani oporočni dediči, torej tisti dediči, ki jih je zapustnik napisal v oporoki. Dedovanje z oporoko zapustniku omogoča, da lahko deduje kdorkoli, ampak mora pri tem upoštevati pravice nujnih dedičev.

Nujni dediči so dediči prvega dednega reda, ki imajo v primerjavi z drugimi posebne pravice, zavarovane z zakonom. Če jih je zapustnik iz oporoke izrinil brez utemeljenega razloga, imajo nujni dediči pravico, da dobijo svoj del zapuščine kljub temu, da jih zapustnik ni omenil v oporoki. Če so oporočni oziroma nujni dediči prikrajšani za svoj del zapuščine, morajo biti darila, ki jih je zapustnik dal drugim, vrnjena. Vrnitev daril zaradi prikrajšanja lahko zahtevajo samo nujni dediči, čas za to pa imajo tri leta od razglasitve oporoke. Vrnitev daril lahko nujni dediči zahtevajo v treh letih od smrti zapustnika oziroma od tistega trenutka, ko je odločba o smrti zapustnika postala pravnomočna.

Kdo vse so nujni dediči, ki dedujejo brez oporoke?

Med nujne dediče štejemo pokojnikove potomce, posvojence in njihove potomce, pokojnikove starše in zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja. V primeru, ko so stari starši ali bratje in sestre nezmožni za delo, lahko tudi njih sodišče šteje kot nujne dediče. Nujni dedič torej deduje v primeru dedovanja brez oporoke ali pa v primeru oporočnega dedovanja, ko je bil izrinjen iz oporoke in ni dobil deleža, ki mu zakonsko pripada. Če je zapustnik imel ženo in dva otroka, na podlagi zakona dedujejo vsi trije, in sicer vsak dobi tretjino zapustnikovega premoženja. V primeru, ko je zapustnik svoje premoženje z oporoko zapustil tretji osebi, lahko zakonec in otroci še vedno uveljavljajo pravico nujnih dedičev in tako prejmejo svoj del zapuščine. V tem primeru znaša nujni delež polovico zakonitih deležev, to pa pomeni, da je vsak izmed njih prejemnik ene šestine zapustnikovega premoženja. Oporočni dedič oziroma tretja oseba tako deduje le polovico premoženja.

Kako poteka izpodbijanje oporoke, pri čemer lahko pride do dedovanja brez oporoke?

Na podlagi sodne prakse je možno opaziti, da se dediči v večini primerov sprejo zaradi obsega zapuščine in veljavnosti oporoke. Če sodišče ugotovi, da obstaja med dediči spor o tem, kako bi se moralo premoženje deliti, sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in stranke napoti na upravni postopek. Na pravdo se po navadi napoti stranka, katere pravice se štejejo za manj verjetne. Prekinitev obravnave traja do tedaj, ko obstaja pravnomočna odločitev o upravnem postopku. V praksi to lahko traja tudi več let. Preden se dediči odločijo za ta korak, je smiselno, da dobro razmislijo in se prej skušajo med seboj dogovoriti o delitvi premoženja. V teh nekaj letih lahko namreč pride do propada zapuščine, stroški pa so lahko v tem primeru (predvsem, ko je zapuščina manjše vrednosti) bistveno višji kot sama zapuščina.

Kaj pa se zgodi z dolgovi zapustnika po njegovi smrti? Ali jih morajo poplačati dediči?

Najboljši scenarij procesa dedovanja je, ko je zapustnik naredil pravično oporoko in ni imel dolgov ter ne obstaja možnost za spor med dediči. A vendar velikokrat v praksi ni tako. V praksi je namreč največ nesoglasij med dediči rezultat dolgov, ki jih je zapustnik pustil za seboj. Kot že omenjeno, so vsi dediči po smrti povabljeni na zapuščinsko obravnavo. Sodišče po tem, ko je pregledalo celotno premoženje zapustnika, dedičem pošlje vabila na obravnavo. Vsak izmed dedičev ima med zapuščinsko obravnavo priložnost, da dediščino sprejme ali jo zavrne. Enako velja tudi za upnike, ki lahko med obravnavo uveljavljajo svoje pravice in interese do zapuščine.

Če se je dedič odločil, da bo premoženje zapustnika sprejel, se mora tudi zavedati, da je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Poleg tega se mora zavedati, da je za dolgove odgovoren z vsem svojim premoženjem in ne zgolj s premoženjem, ki ga je podedoval, ampak do višine vrednosti tega, kar je podedoval. Če je dedič na primer podedoval premičnino v vrednosti 20.000 evrov in je imel zapustnik upnika, ki mu je bil dolžan 20.000 evrov, mora dedič tega upnika tudi poplačati. Ni nujno, da proda premičnino in upnika izplača, saj ga lahko izplača tudi iz svojih lastnih sredstev in premičnino še vedno ohrani v svoji lasti.

Ali morajo dediči plačati tudi davke na dediščino?

Če gre pri dedovanju za dediča, ki je v prvem dednem redu, mu na podlagi zakona ni treba plačati nobenega davka. V prvi dedni red sodijo potomci zapustnika in zakonec. Dediči, ki niso v prvem dednem redu, pa morajo plačati davek po progresivni lestvici, ki se nanaša na dedni red, v katerem so.

Če ste se znašli v sporu s katerim izmed dedičev ali pa menite, da premoženje ni bilo pravično podedovano, nas kontaktirajte in svetovali vam bomo. Naša pravna pisarna ima ogromno izkušenj z dedovanjem brez oporoke in oporočnimi dedovanji, naši strokovnjaki pa so strankam vedno pomagali dobiti svoj nujni delež.