Izplačilo regresa je lahko določeno s kolektivno pogodbo, internim pravilnikom ali dogovorom med delodajalcem in delavcem. Regres je lahko obdavčen, zato je pomembno, da se upoštevajo ustrezni davčni predpisi in pravila glede izplačila regresa v posamezni državi. Plača je denarno nadomestilo, ki ga delodajalec izplačuje delavcem v zameno za opravljanje dela ali storitve. Gre za osnovno obliko plačila, ki je dogovorjena med delavcem in delodajalcem ter je praviloma izražena v denarni enoti (npr. v valuti države, v kateri se plača izplačuje).
Kazalo
REGRES IN PLAČA STA PRAVICI DELAVCA IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA
Regres in plača sta dve izmed glavnih pravic, ki jih ima vsak delavec v delovnem razmerju. V zakonu o delovnih razmerjih je plača opredeljena kot denarno plačilo za opravljeno delo.
Na drugi strani je regres pravica delavca, ki predstavlja denarno nadomestilo za njegov letni dopust. Regres se delavcu izplačuje v denarju, in sicer v enkratnem znesku, na podlagi dogovora pa se lahko regres izplača tudi v več delih. Če delavec na delovnem mestu ni bil prisoten vse leto, prejme samo sorazmerni delež regresa. Ta se tako razdeli na dvanajst enakih delov, od tega pa delavec prejme del glede na to, koliko mesecev je bil prisoten.
Na kakšen način je določena plača?
Plača je določena na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Regres in plača sta lahko določena tudi v splošnih aktih delodajalca. Na podlagi zakona je plača (izplačana v denarju) nakazana najkasneje vsakega 18. v mesecu. Omeniti je treba, da sta regres in plača temeljni pravici delavca, izplačilo obeh pa nadzira inšpektorat za delo. Če delavec sumi, da so bile njegove pravice iz naslova regresa in plače kršene, naj se takoj obrne na odvetnika za delovno pravo.
Na drugi strani mora biti regres izplačan najkasneje jeseni, ampak samo v primeru, ko ima delodajalec težave z likvidnostjo. V nasprotnem primeru mora biti regres za letni dopust izplačan do poletnih mesecev. Če delodajalec regresa za letni dopust ni izplačal, lahko delavec od njega izterja izplačilo. Regres in plača morata biti izplačana v celoti, kot je to dogovorjeno v pogodbi. V nasprotnem primeru lahko delavec s pomočjo odvetnika za delovno pravo zahteva izplačilo premalo plačanega regresa in plače.
Na kakšen način se obdavči regres?
Regres za letni dopust se skladno z zakonom do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenega v Sloveniji več ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Enako velja tudi za vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine. Če se delavec in delodajalec dogovorita, da se bo regres izplačal v več delih, velja, da se ob plačilu zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina, ki se nato všteva v davčno osnovo. Ob tem se izvršita tudi izračun akontacije dohodnine ter poračun akontacije, ki jo je delavec že plačal za posamezne dele regresa. Če regres presega 100 % povprečne plače zaposlenega v Sloveniji, se od tega regresa plačajo tudi prispevki za socialno varnost. Na podlagi prejšnjega zakona je ta delež znašal 70 % povprečne plače.
Kaj se zgodi v primeru, ko delodajalec ne izplača regresa in plače?
Kot že omenjeno, sta regres in plača dve osnovni pravici vsakega delavca in ju mora delodajalec dosledno spoštovati. Izplačilo regresa za letni dopust je bistvenega pomena, saj je letni dopust tesno povezan z obnovo psihofizičnih sposobnosti delavca. Za preprečevanje kršitev, povezanih z izplačilom regresa in plače, inšpektorat za delo redno izvaja poostren nadzor glede izplačila. Inšpektorat pri nadzorovanju sodeluje s Finančno upravo Republike Slovenije.
Na podlagi zakona je delodajalec delavcu dolžan izplačati regres do višine minimalne plače ali več. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela dopusta (ker na primer ni zaposlen vse leto), skladno s tem prejme tudi sorazmerni delež regresa za letni dopust.
Pravico do regresa, ki je izplačan sorazmerno delovnemu času, ima delavec tudi v primeru, če je zaposlen s krajšim delovnim časom. Izjema je le, če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem oziroma očetovskem dopustu. V omenjenih primerih ima delavec pravico do celotnega izplačila regresa.
Pravila glede izplačila regresa in plače so precej stroga. Regres se lahko na podlagi zakona izplača najkasneje do 1. julija koledarskega leta za tekoče leto. Izjema je možna samo v primeru, ko ima podjetje resne likvidnostne težave in če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Priporočamo, da se obrnete na odvetnika z delovno pravo.
Če delodajalec ne izplača regresa za letni dopust, to velja za prekršek, zaradi katerega se vodi postopek zoper delodajalca s strani inšpektorja za delo. Globe za omenjeni prekršek se gibljejo med 3000 in 20.000 evri. Če gre za manjše podjetje, se globa giblje med 1500 in 8000 evri, med manjše delodajalce pa štejemo pravne osebe oziroma samostojne podjetnike, ki opravljajo katerokoli dejavnost. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti. Omeniti je treba še, da neizplačilo regresa za letni dopust vpliva na uveljavljanje povezanih pravic v drugih postopkih, kot so na primer prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev pri ustanavljanju družb in podobno.
Koliko znaša višina regresa?
Minimalna višina regresa je zakonsko določena na podlagi višine minimalne plače, velja pa na državni ravni. To pomeni, da je minimalni znesek regresa v skladu z zakonom o višini minimalne plače. Do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenega v RS je regres oproščen plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost.
Kakšni so prispevki in stroški iz naslova regresa?
Regres in plača sta opredeljena kot dohodka iz delovnega razmerja. Razlika med njima je, da se pri plači dohodnina in prispevki obračunavajo na podlagi določenih lestvic, medtem ko pri regresu veljajo nekatere izjeme. Dohodnina in prispevki se pri regresu obračunajo samo v primeru, ko znesek regresa presega 100 % povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Na podlagi novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni treba plačati nobenih prispevkov ali dohodnine, če regres ne dosega vrednosti 100 % povprečne plače. Tako se tudi regres do te višine ne všteva v davčno osnovo. Na podlagi prejšnjega zakona je namreč veljalo, da se dohodnina obračuna od celotnega regresa, prispevki za socialno varnost pa takrat, ko je regres znašal več kot 70 % povprečne plače. Ob tem je treba omeniti še, da regres sodi med stroške, ki so vezani na zaposlitev. To pomeni, da so stroški regresa za delodajalca davčno priznani v celoti.
