Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas je stvar dogovora med zaposlenim in delodajalcem.

Pogodbe o zaposlitvi se ločijo glede na to, ali gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. Kot nam pove že samo ime, je glavna razlika med pogodbo o zaposlitvi za nedoločen in določen čas ta, da je pri pogodbi za določen čas vnaprej določeno obdobje, v katerem bo veljalo delovno razmerje.

Kaj vse mora vsebovati pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas?

Razmerje med delodajalcem in delavcem ureja Zakon o delovnih razmerjih. V zakonu je jasno navedeno, da mora biti delovno razmerje urejeno v pisni obliki, in sicer v obliki pogodbe o zaposlitvi. V njej so navedeni vsi pomembni elementi, ki določajo delovno razmerje. Pogodba o zaposlitvi za nedoločen (ali določen) čas mora vsebovati vse podatke o pogodbenih strankah, datum nastopa dela in čas, za katerega je pogodba sklenjena (če je sklenjena za nedoločen čas, mora biti to navedeno), naziv delovnega mesta in opis dela, potrditev, da delavec izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, kraj in sedež podjetja, kjer se bo delo opravljalo, dolžino odpovednega roka, kolektivne pogodbe, ki jih imajo zaposleni sklenjene, podatke o plači in načinu nakazila plače, podatke o letnem dopustu, število ur dela na teden in ostalo po potrebi.

Kaj pomeni, če je čas trajanja pogodbe o zaposlitvi določen?

Vnaprej določen čas trajanja zaposlitve pomeni, da je v pogodbi jasno zapisano, kdaj bo ta prenehala veljati. V določenih primerih ta datum ni točno določen, je pa znano, da bo vnaprej določen oziroma določljiv. Nasprotno pa pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas ne vsebuje jasne navedbe datuma poteka pogodbe.

Kakšne so pravice in obveznosti delavca pri pogodbah o zaposlitvi?

Pravice in obveznosti delavca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, se ne razlikujejo glede na to, ali gre za zaposlitev za nedoločen ali za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas se lahko prav tako kadarkoli prekine, ampak je ob tem treba upoštevati odpovedne roke, ki so definirani v pogodbi. Omeniti je treba, da pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas za delavca predstavlja posebno varnost, zato je med delavci veliko bolj priljubljena.

Za koliko časa se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas?

Pogodba za določen čas se sklepa v obdobju do dveh let. V obdobju dveh let se lahko sklene tudi več pogodb za določen čas, a se kljub temu tega obdobja ne sme prekoračiti. Če delavec še vedno opravlja delo kljub izteku pogodbe, velja, da mu začne veljati pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi za več kot dve leti, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, če gre za zaposlitev tujca, ki ima le delovno dovoljenje, če gre za zaposlitev poslovodne osebe ali prokurista, če gre za zaposlitev raznih funkcionarjev in podobno. Enako velja tudi, če gre za projektno delo in projekt traja dalj kot dve leti.

Če delavec po izteku dobe dveh let še vedno opravlja isto delo na istem delovnem mestu, njegova zaposlitev postane zaposlitev za nedoločen čas. Če se delodajalec odloči, da delavca po preteku dvoletnega obdobja ne bo zaposlil za nedoločen čas, na tem istem delovnem mestu ne sme zaposliti druge osebe za določen čas.

Kakšni so odpovedni roki pogodbe o zaposlitvi?

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas in za določen čas se lahko prekine kadarkoli tako s strani delodajalca kot tudi s strani delavca. Ob tem je treba upoštevati samo zakonsko določen odpovedni rok, na podlagi katerega se zagotovi varnost delodajalca ali zaposlenega. V času odpovednega roka ima delavec dovolj časa, da si poišče novo zaposlitev, če je še nima. Hkrati pa da odpovedni rok delodajalcu čas, da poišče novega delavca. Začetek odpovednega roka se začne že naslednji dan po tem, ko delavec da uradno odpoved.

Kaj pa v primeru, če je zaposleni v poskusni dobi?

Če je zaposlen šele v poskusni dobi, je odpovedni rok veliko krajši in znaša le sedem dni od neuspešno opravljenega poskusnega dela. Če je zaposleni pri delodajalcu delo opravljal manj kot eno leto, velja odpovedni rok 15 dni, če pa več kot eno leto, znaša odpovedni rok vsaj 30 dni. Seveda je lahko odpovedni rok tudi daljši, če je v pogodbi o zaposlitvi to zapisano, zakonsko pa je določeno, da je maksimalna dolžina 60 dni od dneva odpovedi. Izjema je le, če je zaposleni pri delodajalcu zaposlen vsaj 25 let. V tem primeru znaša odpovedni rok 80 dni.

Kakšne so obveznosti delavca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas?

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas delavca zavezuje, da bo svoje delo opravljal kakovostno, vestno in dosledno. Njegove obveznosti se nanašajo na to, da bo delo opravljeno na dogovorjenem delovnem mestu ter da bo delavec na delo prihajal spočit in pripravljen.

Pomembno je tudi, da se delavec v času dela izobražuje (če je delo takšne narave), se usposablja in izpopolnjuje v skladu z akti, ki jih ima delodajalec.

Seveda mora delavec obvezno spoštovati in izvajati predpise, ki izhajajo iz varnosti in zdravja pri delu, ter delo opravljati na način, da zavaruje svoje zdravje in zdravje sodelavcev. Če je to potrebno, mora delavec delodajalca obveščati o vsaki nesreči ali nezgodi pri delu in ustrezno reagirati v skladu z navodili. Opraviti mora tudi zahtevane preizkuse znanja.

Delavec je materialno odgovoren za škodo delodajalcu, če za svoj ali tuj račun opravlja ali sklepa posle, pri katerih izrablja poslovno znanje, pridobljeno na svojem delovnem mestu, ali pa poslovne zveze ter druge podatke, ki so zaupne narave. Predvsem to velja za tiste posle, ki bi za delodajalca lahko pomenili konkurenco. Pri tem vam  lahko pomaga odvetnik za delovno pravo. Pomembno je, da se pri oblikovanju upoštevajo zakonska določila, pogodba pa lahko vsebuje tudi druge elemente, ki so stvar individualnih potreb in dogovora. Pogodbeni stranki se lahko sami dogovorita o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja, saj je to v večini primerov stvar pogajanja. Enako velja tudi za izkoriščanje tehničnih, proizvodnih ali poslovnih znanj, ki jih delavec dobi v času dela in zaposlitve pri delodajalcu.

Ocena

razdelitev premoženja za časa življenja

Razdelitev premoženja za časa življenja – pogodbe, opcije in pravne rešitve

Razdelitev premoženja za časa življenja predstavlja premišljeno in pravno varno alternativo kasnejšim sodnim postopkom, kot je tožba na delitev skupnega premoženja ali zapuščinski spor.

darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju

Darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju

Vprašanje, ali skleniti darilno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, nima enoznačnega odgovora, saj imata obe pogodbi svoje prednosti.

darilna pogodba in cena

Darilna pogodba in cena

Končna cena darilne pogodbe je vedno odvisna od konkretnega primera, vrednosti darila in razmerja med pogodbenimi strankami.

kreditne pogodbe v švicarskih frankih

Kreditne pogodbe v švicarskih frankih

Kreditne pogodbe v šivcarskih frankih zahtevajo pravočasno ukrepanje – strokovni pregled vaše kreditne pogodbe in vložitev tožbe.

KOLEKTIVNA POGODBA ZA TRGOVINO

Kolektivna pogodba za trgovino

Kolektivna pogodba za trgovino je pravno zavezujoč sporazum med sindikati ali združenji delavcev ter delodajalci v trgovinski panogi.

KOLEKTIVNA POGODBA ZA KOVINSKO INDUSTRIJO

Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo

Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo je pravno zavezujoč sporazum med sindikati ali združenji delavcev ter delodajalci v kovinski industriji.

hipoteka in hipotekarni kredit

Hipoteka in hipotekarni kredit

Hipoteka je bančni inštrument ter zastavna pravica na nepremičnini. Ali so zapleti glede hipotekarnega kredita pri nakupu nepremičnine?

darilna pogodba med starši in otroci

Darilna pogodba med starši in otroci

Darilna pogodba med starši in otroki je pravna pogodba, ki se uporablja za brezplačen prenos lastninske pravice na določenem premoženju, ki je predmet darila.

IZROČILNA POGODBA MED ZAKONCEMA

Izročilna pogodba med zakoncema

Izročilna pogodba med zakoncema mora vključiti tudi potomce izročitelja. Izročitelj premoženja z izročilno pogodbo ne more izročiti le zakoncu.

odpoved pogodbe

Odpoved pogodbe o zaposlitvi in vzorec

Odpoved pogodbe mora biti pravilno urejena. Odpoved pogodbe se razlikuje glede na vrsto sklenjene pogodbe.

najemna pogodba

Najemna pogodba

Najemna pogodba je pravni dokument, ki predstavlja dogovor med dvema strankama – najemnikom in najemodajalcem. Gre za dvostranski pravni posel, s katerim najemodajalec nepremičnino ali premičnino v uporabo preda najemniku, ta pa je dolžan plačati najemnino.

Tožba za kredit v švicarskih frankih in odvetniki za kredite v švicarskih frankih

Odvetniki za kredite v švicarskih frankih s pravnomočnimi sodbami dosegajo neveljavnost pogodbe. Naš odvetnik za tožbo “FRANK” vam lahko uredi ničnost kreditne pogodbe CHF.

POKLIČITE