Posojilna pogodba

S posojilno pogodbo se stranki dogovorita, kolikšen znesek denarja bo posojilodajalec posodil posojilojemalcu, kdaj bo ta znesek vrnil ter kakšna so zavarovanja pri poplačilu.

Čemu služi posojilna pogodba?

Posojilna pogodba je v ekonomskem svetu priljubljen instrument, saj omogoča hitrejše in lažje kroženje denarja med tistimi, ki ga imajo preveč, in tistimi, ki ga potrebujejo. Na njeni podlagi posojilodajalec posodi sredstva, s katerimi lahko posojilojemalec investira v podjetje ali kaj drugega oziroma pospešuje njegovo poslovanje. Za posojilodajalca posojilna pogodba predstavlja naložbo privarčevanih sredstev, saj se na njeni podlagi po navadi plačujejo tudi obresti. Kljub temu pa se mora posojilodajalec zavedati, da izposoja denarja terja tudi določeno tveganje, ki ga je treba ovrednotiti, vzeti v zakup in vključiti v dogovor.

Ni nujno, da je čas vračila sredstev vnaprej določen, je pa smiselno, da se določi vsaj časovni okvir. Če mora posojilojemalec poleg glavnice vrniti tudi obresti, govorimo o odplačni obliki posojilne pogodbe, v nasprotnem primeru pa govorimo o neodplačni obliki posojilne pogodbe. Najpogostejša oblika posojilne pogodbe je pogodba med gospodarskimi subjekti, pri tej obliki pa velja, da posojilojemalec odplača tudi obresti na izposojeni znesek. Gospodarski subjekti pa se seveda lahko v pogodbi dogovorijo tudi drugače.

Katere oblike posojilnih pogodb poznamo?

Na podlagi Obligacijskega zakonika ne obstaja določena struktura in predpisana oblika posojilne pogodbe. Zakon ne zahteva, da mora biti posojilna pogodba nujno zapisana v pisni obliki, da bi veljala, kar pomeni, da velja tudi ustni dogovor. Pomembno je samo, da je posojilna pogodba sklenjena s soglasjem volj vseh pogodbenih strank, kar pomeni, da gre za konsenzualno pogodbo. Kljub temu pa je treba omeniti, da se svetuje pisna oblika posojilne pogodbe, saj je z njo lažje dokazovati voljo pogodbenih strank v primeru spora.

Kakšen je rok vrnitve sredstev, ki so predmet posojilne pogodbe?

Obligacijski zakonik narekuje, da je obveznost posojilojemalca, da v določenem roku vrne enako količino izposojenih sredstev (z obrestmi, če sta stranki tako dogovorjeni). Kljub temu pa zakon ne definira časovnega okvira, v katerem je ta sredstva treba vrniti. Stranki se o časovnem okviru torej sami dogovorita in to tudi jasno zapišeta v posojilno pogodbo. Če se stranki nista dogovorili, v katerem časovnem obdobju je treba sredstva vrniti, velja pravilo, da mora posojilojemalec sredstva vrniti po izteku primernega roka, ta rok pa ne sme biti krajši od dveh mesecev od trenutka, ko je posojilodajalec od posojilojemalca zahteval vrnitev sredstev.

V kolikšnem času zastarajo terjatve iz naslova posojilne pogodbe?

Kot že omenjeno, zakon ne določa točnega roka za zastaranje obveznosti iz naslova posojilne pogodbe, določa pa splošni petletni zastaralni rok. V primeru posojilnih pogodb med gospodarskimi subjekti je ta rok tri leta. To obdobje začne teči od trenutka, ko je nastala zapadlost v plačilu obveznosti (torej od prvega dne, ko bi posojilodajalec lahko terjal poplačilo obveznosti). Da bi se stranke izognile nevšečnostim glede dokazovanja dogovora o izposoji sredstev, jim vsekakor svetujemo, da se odločijo za pisno obliko posojilne pogodbe, ki jim bo omogočila lažje dokazovanje in bo predstavljala trd temelj dogovora. Vanjo naj zapišejo vse bistvene sestavine dogovora (med katere štejemo predvsem znesek glavnice, obresti in rok vračila). Pogodbo naj seveda dobro prebereta in podpišeta obe pogodbeni stranki.

Kako naj se posojilodajalec zaščiti, ko posodi sredstva?

Smiselno je, da se posojilodajalec pri podpisu posojilne pogodbe tudi zaščiti z namenom, da bo posojena sredstva prejel nazaj. Zavarovanje se določa na podlagi količine izposojenih sredstev, klavzulo o zavarovanju pa naj se vključi v samo posojilno pogodbo. Najpogostejše oblike zavarovanj so zastavne pravice, poroštva tretjih oseb, hipoteke itd. Zavarovanja služijo kot instrument, na podlagi katerega se v primeru neplačila posojilodajalec lahko poplača iz zastavljenega premoženja (posojilojemalca ali pa tretje osebe, ki je porok). Poroštvo ureja Obligacijski zakonik, ki za poroka narekuje, da je zavezan za izpolnitev in poplačilo zapadlih obveznosti dolžnika, če se ta ne drži dogovora glede poplačila obveznosti.

Na drugi strani pa zastavne pravice (ki tudi predstavljajo posebno obliko zavarovanja) ureja Stvarnopravni zakonik. V njem je zapisano, da je zastavna pravica pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

Poznamo kar nekaj vrst zastavnih pravic. Ena je zastavna pravica na nepremičninah, ki ji z drugo besedo rečemo tudi hipoteka in predstavlja eno izmed najpogostejših oblik zavarovanja pri posojilnih pogodbah. Druga oblika so zastavne pravice na premičninah, ki jim rečemo tudi ročne zastave. Poznamo pa še neposredno zastavno pravico, zastavno pravico na pravicah, vrednostnih papirjih, terjatvah itd.

Kakšna je vsebina posojilne pogodbe?

Vsebina posojilne pogodbe se lahko nekoliko razlikuje glede na specifične okoliščine, pravne zahteve in želje strank. Kljub temu pa je spodaj naveden seznam ključnih elementov, ki jih lahko pričakujete v posojilni pogodbi:

1. Uvod: V uvodu naj bo navedeno ime in naslov obeh strank (posojilodajalca in posojilojemalca) ter datum sklenitve pogodbe.
2. Definicije: Pogodba naj vsebuje definicije pomembnih izrazov, da se izognete nesporazumom glede pogojev.
3. Predmet pogodbe: Jasno navedite, da gre za posojilno pogodbo, ter opredelite znesek posojila, vrsto posojila (npr. osebno posojilo, hipotekarno posojilo), namen posojila in druge osnovne podatke.
4. Obresti: Določite obrestno mero (fiksno ali spremenljivo) ter način izračuna obresti.
5. Odplačilo: Opredelite načrt odplačila posojila, vključno z datumi in zneski obrokov. Določite, ali gre za mesečne, četrtletne ali druge obroke.

Kaj točno pomeni hipoteka pri posojilni pogodbi?

Hipoteka predstavlja eno izmed najpogosteje izbranih zavarovanj pri posojilnih pogodbah, ki jo še posebej pogosto uporabijo banke pri dajanju posojil. Gre za obliko zastavne pravice na nepremičnini, ta pa lahko nastane na več načinov. Najbolje je, da se vključi v samo posojilno pogodbo, zapisana pa mora biti v obliki notarskega zapisa in na podlagi sodne odločbe. Če hipoteka nastane s pravnim poslom, se zahteva vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Ta se izvede na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Hipoteka preneha veljati s potekom časa dospelosti zavarovane terjatve, v primeru, ko upnik ne uveljavlja pravice do prednostnega poplačila, z zunanje knjižnim prenehanjem (ta se uveljavlja z izbrisno tožbo in ugovorom) in z izbrisom iz zemljiške knjige na podlagi ugasle zavarovane terjatve.

Na kaj moramo paziti pri posojilni pogodbi?

Pri sklepanju posojilne pogodbe je ključno, da se ustrezno zaščitite tako kot posojilodajalec kot tudi posojilojemalec. Pogodbo je treba pripraviti skrbno in premišljeno, da se preprečijo morebitne nesporazume ali pravne težave v prihodnosti. Tu je nekaj ključnih stvari, na katere morate paziti:

1. Pisna pogodba: Posojilno pogodbo vedno sklenite v pisni obliki. Pisna dokumentacija bo služila kot dokaz o dogovorjenih pogojih in bo pomagala preprečiti nesporazume.
2. Identifikacija strank: Natančno opredelite vse stranke v posojilni pogodbi, vključno z njihovimi imeni, naslovi in identifikacijskimi podatki.
3. Znesek posojila in obresti: Jasno določite znesek posojila in obrestno mero. Določite tudi, ali gre za fiksno ali spremenljivo obrestno mero.
4. Roki odplačila: Določite datume in pogoje odplačila posojila. To vključuje mesečne ali letne obroke ter rok, do katerega mora biti posojilo poplačano v celoti.
5. Varščina ali zavarovanje: Če je posojilodajalec zahteval varščino ali zavarovanje za zagotovitev vračila posojila, to jasno opredelite in določite, kako se bo ravnanje z varščino ob koncu posojila.
6. Pristojbine in stroški: Omenite, ali obstajajo morebitne pristojbine ali stroški, povezani s posojilom, kot so stroški obdelave, zavarovanje ipd.
7. Pravice in obveznosti strank: Določite pravice in obveznosti tako posojilodajalca kot tudi posojilojemalca, vključno s pravico do prekinitve posojila, sankcijami za zamude pri plačilih itd.
8. Kazni in sankcije: Določite, kaj se zgodi v primeru zamud pri odplačevanju posojila ali drugih kršitev pogodbe, vključno z morebitnimi kaznimi ali dodatnimi obrestmi.
9. Pravica do prekinitve: Določite, kako lahko vsaka stranka prekine posojilno pogodbo predčasno ter kakšni so pogoji in posledice za to.
10. Pravna podlaga: Pogodbo pripravite v skladu z veljavno zakonodajo države, v kateri se sklepa posojilna pogodba.
11. Notarska overitev: V nekaterih primerih lahko za večjo veljavnost in zanesljivost zahtevate notarsko overitev pogodbe.
12. Pravno svetovanje: Preden podpišete posojilno pogodbo, je priporočljivo posvetovati se s pravnim strokovnjakom, da bi preverili pravne vidike in preprečili morebitne težave v prihodnosti.

Pomembno je, da sklenete posojilno pogodbo s premišljenostjo, da se izognete morebitnim nesporazumom in pravnim težavam. Vedno je bolje biti previden in se posvetovati s strokovnjakom, še posebej, če so vpleteni večji zneski ali posebni pogoji.

Če želite, da so vaši interesi kar se da zaščiteni (ne glede na to ali nastopate v vlogi posojilodajalca ali posojilojemalca), se pred podpisom posojilne pogodbe nujno posvetujte z odvetnikom. Velikokrat se zgodi, da so stranke na koncu zaradi malomarnosti pri pregledu posojilne pogodbe tudi oškodovane in ne dobijo povrnjenih svojih sredstev. Zaradi tega je bistvena tudi ustrezna izbira zavarovanja. Če niste prepričani, katera oblika zavarovanja je najprimernejša za vas, nas nemudoma kontaktirajte.

Naša odvetnik za pogodbe se že vrsto let ukvarja s sestavljanjem in pregledovanjem vseh oblik posojilnih pogodb. Svojim strankam svetujemo, katere sestavine vključiti v posojilno pogodbo, da bodo interesi stranke čim bolj zavarovani.