Pogodba o donaciji ali donatorska pogodba je pogodba, ki ni specifično urejena v slovenski zakonodaji, saj gre za mešano vrsto pogodbe. Pogodba o donaciji ni dvostranski posel, ker ne gre za vzajemno korist (koristi, ki jih prinaša donatorska pogodba, so le za eno izmed pogodbenih strank). Predmet pogodbe o donaciji so navadno izplačila za kulturne, humanitarne, znanstvene, športne in druge aktivnosti, gre pa za namenska sredstva, ki so nepovratna in so namenjena financiranju dejavnosti.
Kazalo
V kakšni obliki mora biti urejena pogodba o donaciji oz. donatorska pogodba?
Pomembno je, da je pogodba o donaciji v pisni obliki. Na podlagi prakse se je pokazalo, da so pisne pogodbe učinkovitejše in na ta način pogodbeni stranki točno vesta, kaj lahko pričakujeta, hkrati pa se zavarujeta pred morebitnimi spori. Pisna oblika pogodbe o donaciji je smiselna tudi z davčnega vidika, saj lahko donator znesek donacije uveljavlja kot davčno priznane odhodke. Pri sestavi pogodbe o donaciji vam lahko pomaga naš odvetnik za pogodbe, saj je pomembno kako je donatorska pogodba napisana.
Kdo so stranke pogodbe o donaciji ali donatorske pogodbe?
Stranki pogodbe o donaciji sta prejemnik donacije in donator. Osebi sta lahko tako fizični kot tudi pravni. Pomembno je, da donator v zameno za donacijo ne pričakuje nobene koristi in gre za prostovoljni prispevek prejemniku donacije.
Kdaj ni veljavna pogodba o donaciji ali donatorska pogodba?
Da bi bila pogodba o donaciji ali donatorska pogodba veljavna, je pomembno, da ima pogodba ustrezen nagib, saj je v nasprotnem primeru nična. Če nagib pogodbe ni ustrezen, velja, da mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je dobila kot donacijo. Nagib je definiran kot predstava, ki vpliva na stranko in z namenom katerega stranka tudi sklene določen pravni posel. Načelo nagiba velja le za neodplačne pravne posle, kot je na primer pogodba o donaciji.
Pogodba o donaciji oz. donatorska pogodba, ki je sklenjena med podjetnikom in fizično osebo
Če je donatorska pogodba sklenjena med samostojnim podjetnikom in fizično osebo, je pomembno, da donator o tem tudi obvesti davčni urad in odvede akontacijo dohodnine, ki znaša 25 %. Samostojni podjetnik in fizična oseba pa se lahko dogovorita o tem, ali bo akontacija upoštevana pri donaciji ali ne. Donacija je navadno že vključena v prihodke prejemnika, na podlagi slednje pa davčni urad tudi izračunava davčno osnovo. Tedaj samostojni podjetnik tudi ne more upoštevati nobene davčne olajšave za obdavčitev dobička, saj gre za davčno nepriznan odhodek. Če je donacija v znesku največ 42 evrov, pa velja, da je ta neobdavčena iz naslova dohodnine.
Pogodba o donaciji oz. donatorska pogodba med fizično osebo in neprofitno organizacijo
Kaj pa v primeru, ko pogodbo o donaciji skleneta fizična oseba in organizacija, ki ima nepridobitno naravo? Tak primer je možen, če se fizična oseba odloči za donatorstvo do 1 % od svoje dohodnine. Ta sprememba je bila namreč uvedena pred kratkim, saj je predhodno veljalo, da je možno donirati največ 0,5 %. Fizične osebe lahko izberejo do deset organizacij, ki jih najdemo na uradnem seznamu nepridobitnih organizacij, in del svoje dohodnine namenijo za donacijo. Država je definirala, da sredstva, ki se ne donirajo, ostanejo v državnem proračunu. Seveda se lahko fizične osebe vedno odločijo za prostovoljne donacije, a te ne vplivajo na višino dohodnine, če niso izpolnjeni omenjeni pogoji.
Pogodba o donaciji oz. donatorska pogodba med dvema fizičnima osebama
Pogodba o donaciji je možna tudi med fizičnima osebama. Če do sklenitve pogodbe o donaciji pride med fizičnimi osebami, velja, da gre za prenos premoženja oziroma darilo. Donator mora v tem primeru plačati davek na darila, kot je določeno v zakonu. Davek se plača tedaj, ko je znesek donacije višji od 5000 evrov, zato za nižje zneske ni treba vložiti napovedi za odmero davka.
