Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi

REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI S STRANI DELODAJALCA

Odpovedni rok v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se odmeri glede na trajanje delovnega razmerja in znaša najmanj 15 dni. Namesto odpovednega roka se lahko delavcu ponudi denarno povračilo. Odpoved pogodbe o zaposlitvi se mora izročiti v pisni obliki. Delodajalec lahko delavcu ponudi tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo drugega delovnega mesta.

O odpovedi pogodbe o zaposlitvi govorimo takrat, ko delavec zaključi delo pri svojem delodajalcu. Odpoved  pogodbe o zaposlitvi se deli na redno in izredno odpoved. Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi velja, da začne odpovedni rok teči že naslednji delovni dan od dneva, ko je bila odpoved vročena. Bistvena razlika med redno pogodbe o zaposlitvi in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je ta, da pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec nima pravice do denarnega nadomestila s strani zavoda in odpravnine. Če pa gre za izredno obliko odpovedi, lahko delavec prejme oboje (nadomestilo za brezposelnost in odpravnino), odpovednega roka pa nima.

Izredna odpoved je možna le, kadar je podan eden izmed razlogov, ki so navedeni v Zakonu o delovnih razmerjih (kršitev pogodbene obveznosti, delavec v postopku izbire kandidata za delo izdaja lažne podatke, delavec najmanj pet dni ne pride na delo in o tem ne obvesti delodajalca, delavec v času bolniškega staleža ne upošteva navodila zdravnika, delavec odkloni dogovorjene naloge delodajalca in drugo. V navedenih primerih odpovednega roka ni in ravno tako ne odpravnine. V primeru, da sodišče ugotovi, da je bila odpoved nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja, delavcu pripada odškodnina v višini 18 mesečnih plač.

Kako je najbolje izpeljati postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Najbolje je, če je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpeljan sporazumno. To pomeni, da se delavec in delodajalec strinjata o prekinitvi delovnega razmerja. Strinjata se tudi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz prekinitve delovnega razmerja. Pomembno je, da je sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi zapisana v pisni obliki ter podpisana s strani delavca in delodajalca. Sporazumna oziroma redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved, na podlagi katere delavec ne more prejeti nadomestila in odpravnine.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je tudi v primeru, da ga poda delavec zakonsko opredeljen v Zakonu o delavnih razmerjih. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je za delodajalca lahko sila neprijetna situacija in mora biti poučen in seznanjen z vsemi zakonitostmi, pravnimi dejstvi in pravilno izvedbo celotnega postopka. Podrobneje bomo pogledali kako je v tem primeru z odpovednim rokom, letnim dopustom, regresom in obveznostim zaposlenega.

V primeru, da je bil delavec zaposlen manj kot leto dni, je odpovedni rok 15 dni in 30 dni, če je bila zaposlitev daljša (pogodba o zaposlitvi, lahko določa sicer daljši rok odpovedi, a ne sme presegati 60 dni).

Delavcu pripada sorazmerni delež letnega dopusta za vsak polni mesec zaposlitve pri delodajalcu. V primeru, da delavec poda odpoved po 31. marcu, ko mu je delodajalec že odmeril dopust za tekoče leto, ga mora po prejeti odpovedi odmeriti ponovno. V primeru, da delavec dopusta ni izkoristil v celoti, se lahko z delodajalcem dogovori za odškodnino za neizrabljen dopust, obstaja pa tudi možnost prenosa neizrabljenega dopusta k novem delodajalcu.

Tudi pri regresu, ki je vezan na pravico do dopusta, pripada delavcu sorazmerni delež regresa za vsak polni mesec zaposlitve. Rado se zaplete, ko se pogodba prekine izven tega dneva (znotraj meseca), takrat se uporabi individualna presoja, sporazumen dogovor med delavcem in delodajalcem ali pravni nasvet svetovalca. V primeru, da je do prekinitve pogodbe o zaposlitvi prišlo po izplačilu regresa, je delodajalec upravičen do povračila preveč izplačanega regresa (kar lahko stori z pobotom ob izplačilu zadnje plače), toda vedno v dogovoru z delavcem.

Obveznosti zaposlenega do delodajalca po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi so lahko povračilo (vračilo ustreznega deleža) za morebitna izobraževanja, interno posojilo in podobno.

Naša odvetniška pisarna pomaga pri postopkih in reševanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi tako delavcem kot delodajalcem. V primeru, da potrebujete pomoč ali pravni nasvet, nas brez pomislekov pokličite!

Kako poteka redna odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pravni postopek, na podlagi katerega delavec zaključi delo pri delodajalcu. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se razlikujejo glede na to, ali gre za odpoved pogodbe za nedoločen ali določen čas.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko izvrši ena ali druga stran, torej delavec ali delodajalec. Najbolje je, če se odpoved delovnega razmerja izvede sporazumno, v nasprotnem primeru pa lahko delavec vedno poišče tudi pravno pomoč.

Eden izmed najpogostejših razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved iz poslovnih razlogov. Poslovni razlogi se večinoma nanašajo na upad prihodkov družbe, reorganizacijo poslovanja in podobno. Drugi razlog je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi  zaradi krivdnih razlogov ali nesposobnosti opravljanja dela s strani delavca. Drugi možni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi se nanašajo na odpoved zaradi invalidnosti, odpoved zaradi neuspešno zaključene poskusne dobe in drugo. Treba je poudariti, da bolniški stalež ni utemeljen razlog za redno pogodbe o zaposlitvi, saj zakon ščiti vsakega delavca.

Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zelo pomembno, da obstaja utemeljen razlog, na podlagi katerega je onemogočeno delo pod pogoji, ki so zapisani v pogodbi o zaposlitvi. Redna odpoved mora biti izpeljana pravilno in na podlagi zakona, razlog za redno odpoved pa mora biti pisno utemeljen. Treba je tudi ustrezno dokazati, ali gre za redno odpoved zaradi poslovnih razlogov, krivdnega razloga ali nesposobnosti. Dokazno breme je na strani delodajalca.

Kaj pomeni sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi se izvede takrat, ko se delavec in delodajalec o prekinitvi poslovanja strinjata ter imata enak pogled na obveznosti in pravice, ki izhajajo iz takšne prekinitve. Sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti pripravljena v pisni obliki ter podpisana z obeh strani. V primeru sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec ne more prejeti odpravnine in denarnega nadomestila.

Kaj vse so lahko vzroki za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

• S potekom pogodbe, torej z potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena,
• s sporazumom med delavcem in delodajalcem,
• z redno ali izredno odpovedjo,
• z ukinitvijo delovnega mesta,
• iz poslovnih razlogov (reorganizacija, optimizacija,…),
• s sodbo sodišča,
• s smrtjo delavca ali delodajalca,
• po zakonu, v primerih, ko jih določa zakon,
• v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Pravilno izpeljan postopek redne odpovedi delovnega razmerja vključuje naslednji elemente:

• Delodajalec je dolžan zagotoviti dokaze in ustrezno utemeljiti razloge, zaradi katerih je bila redna pogodba o zaposlitvi odpovedana (utemeljeni razlogi so navedeni v 88. členu ZDR-1),
• utemeljen poslovni razlog za redna odpoved pogodbe o zaposlitvi  se smatra takrat, ko delodajalec nima več potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (razlogi so lahko: ekonomski, tehnološki, strukturni in podobno) in ne sme biti povezana z delavcem,
• odpovedni razlog mora biti podan v pisni obliki,
• pogodba o zaposlitvi mora biti odpovedana najkasneje v 6. mesecih od nastanka utemeljenega razloga,
• pravilno izpeljan celoten postopek prekinitve pogodbe o zaposlitvi,
• redna odpoved mora vedno vsebovati odpovedni rok,
• v primeru odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti delavcu pripada odpravnina,
• odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena delavcu osebno v pisni obliki,
• kadar se delodajalec odloči za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti delavca (tudi v primeru redne odpovedi iz krivdnih razlogov ali izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi) mu mora pred podajo redne odpovedi iz tega razloga omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajša od treh delovnih dni, razen ob posebnih okoliščinah, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da to delavcu omogoči (83/(2). člen ZDR-1).

Redna odpoved delovnega razmerja mora biti izpeljana  utemeljeno, sočutno in na primeren način, upravičeno, strokovno in v skladu z zakonodajo. Pravilna komunikacija in ustreznost celotnega postopka je pri tako občutljivi tematiki ključnega pomena, v izogib neželenim končnim izidom ali morebitnim zapletom.

Svetujemo vam, da se v primeru redne odpovedi delovnega razmerja pred tem posvetujete s pravno osebo, ki vam bo zagotovila ustreznost, varnost in strokovnost celotnega postopka ob upoštevanju vaših pravic. Naša odvetniška pisarna vam lahko pri tem pomaga.

Vzroki za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

Vzroki za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se nanašajo na odpoved iz poslovnih razlogov (npr. upad prihodkov, reorganizacija …), odpoved iz krivdnih razlogov ali nesposobnosti, odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, odpoved zaradi invalidnosti ali izredno odpoved, ki se nanaša na hujše kršitve delavca. V primeru redne odpovedi delovnega razmerja mora delavec jasno utemeljiti razlog za odpoved, saj je delavec s strani zakona precej zaščiten.

Med neutemeljene razloge za odpoved štejemo bolniško odsotnost, udeležbo v stavki, članstvo in delovanje v sindikatu, osebne okoliščine delavca, vložitev tožbe zoper delodajalca in podobno.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Zakon ne dopušča, da bi delodajalec delavcu, ki mu do dopolnitve upokojitve manjka le še pet let, dal odpoved redne pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, brez soglasja delavca. Delavec je po definiciji zakona starejši, če ima vsaj 58 let ali več. Izjeme, pri katerih lahko delodajalec starejšega delavca odpusti brez soglasja, so v primeru, če je delavcu iz naslova zavarovanja zagotovljeno denarno nadomestilo za primer brezposelnosti do dneva izpolnitve pogojev za pokojnino. Druga izjema je, če se delavcu ponudi nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu ali če delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zadnja izjema se nanaša na primer uvedbe prenehanja poslovanja delodajalca.

Delavec lahko da redno ali pa izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delavec lahko da redno ali pa izredno odpoved. Po redni odpovedi začne že naslednji delovni dan teči odpovedni rok. V primeru redne odpovedi delavcu ne pripada odpravnina niti nadomestilo za brezposelnost, ki ga da zavod. Na drugi strani pa izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavec vroči v primeru hudih kršitev delodajalca. V primeru izredne odpovedi ni odpovednega roka, delavec pa je upravičen tako do odpravnine kot tudi do nadomestila.

Kako je v primeru, ko delodajalec iz poslovnih razlogov odpusti starejšega delavca?

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delavec izročiti delodajalcu v njegovih prostorih osebno. Pošlje jo lahko tudi s priporočeno pošto s povratnico ali pa z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu.

Če se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi izroča v poslovnih prostorih delodajalca, jo je pogodbena stranka dolžna tudi prevzeti. Tudi če pogodbena stranka odpoved zavrne in je ne želi vzeti, velja, da je bila odpoved izročena. Da je bila odpoved res oddana, mora dokazati delavec. Ko delavec izroči odpoved, začne teči odpovedni rok. Ko poteče odpovedni rok, delavec pri tem delodajalcu ni več zaposlen.

Omeniti je treba, da lahko odpoved delovnega razmerja prejme tudi delavec, ki je na bolniški, ampak razlog za odpoved ne sme biti bolniška odsotnost. Zakon namreč narekuje, da se delavca na bolniški ne sme odpustiti. To v praksi pomeni, da kot razlog za odpoved delovnega razmerja delodajalec ne sme navesti bolniškega staleža, ampak mora biti razlog opravičljiv.

Kako je definiran poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Kot že omenjeno, se poslovni razlog nanaša na tehnološke, strukturne ali organizacijske spremembe. Poslovni razlog se pri redni odpovedi navede, če so se na trgu zgodile bistvene spremembe, če je prišlo do sprememb v delovnem procesu ali če gre za spremembo dejavnosti delodajalca. Delodajalec lahko delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe, a ne za enako delo (torej ne za delo, ki zahteva enako izobrazbo in znanje). V tem primeru ima delavec pravico, da prejme sorazmerni del odpravnine v višini, dogovorjeni z delodajalcem. Delodajalec mora odpoved iz poslovnih razlogov podati v obdobju šestih mesecev, to obdobje pa začne teči z dnem nastanka razloga za odpoved.

Ali lahko delavec o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvesti sindikat?

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi daje delavcu pravico, da v postopek vključi tudi sindikat, če je bil njegov član ob uvedbi postopka. Sindikat mora biti o tem obveščen s strani delodajalca. Po tem ima sindikat osem dni časa, da poda svoje mnenje, in sicer na način, da odpovedi nasprotuje ali pa jo podpre, svoje mnenje pa mora nujno tudi argumentirati in podpreti z dejstvi. Če se z odpovedjo ne strinja, je to ponavadi zato, ker takšna odpoved ni v skladu z zakonom. V takšnem primeru odpoved ne učinkuje oziroma ni veljavna do preteka roka za arbitražno varstvo.

Koliko znaša odpovedni rok pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Odpovedni rok je rok, v katerem mora delavec kljub odpovedi še vedno opravljati delo pri delodajalcu. Na podlagi odpovednega roka imata delavec in delodajalec čas, da najdeta zamenjavo za delo. Rok teče v koledarskih dneh, prvi dan odpovednega roka pa začne teči že naslednji dan od podane uradne odpovedi na kadrovsko službo. Minimalni odpovedni roki so določeni z zakonom, a imata delavec in delodajalec manevrski prostor pri določanju roka. Pomembno je le, da nihče od njiju ni oškodovan.

Omeniti je treba, da lahko redno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejme tudi delavec, ki je na bolniški. Če je ob poteku odpovednega roka ta delavec še vedno na bolniški, velja, da se pogodba prekine naslednji delovni dan, ko delavec zaključi z bolniško. Zakon narekuje, da se delavca na bolniški ne sme odpustiti. To v praksi pomeni, da delodajalec kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne sme navesti bolniškega staleža, ampak mora biti razlog opravičljiv.

Vsak delavec ima namreč pravico do krajše bolniške odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov. Če delavec nima potrdila od zdravnika, lahko gre na bolniško za največ tri dni. Daljša bolniška odsotnost zahteva potrdilo s strani zdravnika. V času bolniške odsotnosti prejme delavec 80 % od svoje plače, delodajalcu pa to povrne ZZZS.

Kako pa je z dopustom?

Če se delavec in delodajalec tako dogovorita, lahko delavec v času odpovednega roka pokoristi ostali dopust ali nadure. Pomembno je samo, da to ne vpliva na odpovedni rok. Odpovedni rok se namreč izteče istočasno, ne glede na to, ali delavec porabi letni dopust ali ne. Koriščenje dopusta v času odpovednega roka mora biti sporazumno dogovorjeno. Če se delodajalec s tem ne strinja, mora delavec normalno opravljati svoje delo. Prav tako delodajalec delavca ne more prisiliti v to, da koristi svoj dopust v času odpovednega roka. Če se delavec odloči, da bo kljub nasprotovanju delodajalca koristil dopust, to velja kot hujša oblika kršitve in se sankcionira kot izredna odpoved s strani delodajalca.

Naslednji dan po vročeni odpovedi začne teči odpovedni rok.

Po preteku odpovednega roka, pogodba o zaposlitvi preneha. Delodajalec, ki delavcu redno odpove pogodbo, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti ZRSZZ.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti ta napisana v pisni obliki

Ne glede na to kakšen je razlog za redno odpoved delovnega razmerja mora biti ta napisana v pisni obliki, celoten postopek pa pravilno izpeljan. Pogodba se mora odpovedati najkasneje v 6. mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Kdaj redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni možna?

• Delodajalec ne sme dati redna odpoved pogodbe o zaposlitvi  starejšemu delavcu (od leta 2017 je določena starost 58 let), oziroma delavcu, ki mu do upokojitve manjka do 5 let pokojninske dobe.
• Kadar so razlogi za odpoved neutemeljeni (ti so določeni v 90.členo ZDR – 1).

Način vročanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Odpoved delovnega razmerja se vroča na naslednje načine:

• Osebno v prostorih delodajalca,
• s priporočeno pošiljko s povratnico

z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu

Na kakšen način se napiše redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ?

Pomembno je, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi napisana v obliki uradnega dopisa. Vsak uradni dopis ima v glavi zgoraj levo najprej napisane podatke o osebi, ki ta dopis piše, pod tem pa še podatke o naslovniku. Pod podatki osebe, ki odpoved piše, je na desni strani treba navesti tudi datum in kraj, v katerem je bila odpoved napisana.

Nato sledi zadeva – najbolje je, da se kot zadevo napiše »Odpoved pogodbe o zaposlitvi«. Po zadevi spustite nekaj vrstic in napišete nagovor, ki je po navadi kar beseda »spoštovani«. Po nagovoru napišete izjavo o odpovedi in na kratko opišete razloge za odpoved delovnega razmerja. Razlogi morajo biti napisani na primeren in spoštljiv način. Smiselno je, da na koncu navedete še kratko zahvalo. Pod zahvalo spustite nekaj vrstic in napišete svoje ime ter se lastnoročno podpišete. Če želite, lahko dopišete tudi datum odpovednega roka, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi, a se zavedajte, da se ta lahko v skladu z dogovorom z delodajalcem tudi skrajša. Delodajalcu lahko v odpovedi prostovoljno svetujete tudi, koga priporočate kot svojo zamenjavo.